[STA] – Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je danes sprejel DZ, ne ponuja odgovorov na bistvene težave slovenskega zdravstvenega sistema, so v odzivu zapisali v sindikatu Fides. Prepričani so, da zakon ne odgovarja na resnične izzive, zlasti akutno kadrovsko podhranjenost in neurejene pogoje dela.
Spremembe, ki jih prinaša novi interventni zakon, se ne bi smele urejati z interventno zakonodajo, temveč v okviru vsebinsko utemeljenih sprememb matičnih zakonov, ob upoštevanju stroke in z realno oceno učinkov, verjamejo v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Rešitve bi morale biti po njihovih navedbah časovno omejene, sorazmerne in pripravljene v sodelovanju z deležniki iz prakse. Prav tako bi zakonodajne rešitve morale temeljiti na dejanskih potrebah sistema, ki se sooča z resno krizo, so navedli.
Izpostavili so, da zakon ne naslavlja resnih razmer v urgentnih centrih po državi, niti ne prispeva k izboljšanju dostopnosti oskrbe. Čeprav predvideva zvišanje dodatka za specializacijo iz urgentne medicine, se ta nanaša zgolj na tiste zdravnike, ki bodo s specializacijo začeli v letih 2026 in 2027, kar pomeni neenako obravnavo obstoječih specializantov in ne rešuje kadrovskih stisk, ki so že prisotne, so opozorili.
Ustvarjanje razlik
Takšna ureditev po mnenju sindikata ustvarja razlike med zdravniki, ki opravljajo enako delo, in lahko dodatno poveča nezadovoljstvo med mladimi zdravniki, zato podpirajo predlog Zdravniške zbornice Slovenije za razširitev kroga upravičencev.
V sindikatu so opozorili, da bo po novem mogoče na diplomirano medicinsko sestro prenesti le pooblastilo za predpis medicinskih pripomočkov, ne pa več za izdajo potrdila o kratkotrajni upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni, nege ali spremstva. Poudarili so, da se s tem zmanjšuje obseg že uveljavljenih administrativnih razbremenitev zdravnikov.
Zakon prav tako razširja pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri nadzoru nad strokovno utemeljenostjo zdravstvenih storitev. “Čeprav novi odstavek predvideva možnost pritožbe z odločanjem posebne komisije, v Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da tak nadzor presega okvire zavarovalniške vsebine in lahko posega v klinično presojo. Takšna ureditev ni ustrezno uravnotežena z varovanjem strokovne avtonomije izvajalcev ter lahko spodbuja defenzivno medicino in dodatno birokratizacijo,” so zapisali v sindikatu.
Po oceni Fidesa učinkovit nadzor ne sme temeljiti na formalističnem preverjanju, temveč mora temeljiti na jasnih strokovnih standardih in zagotavljati varovalke za izvajalce.
Foto: Pixabay
