Azijski delniški trgi so v ponedeljek, 16. junija 2025, pokazali odpornost kljub zaostrenemu konfliktu med Izraelom in Iranom, ki je dvignil cene nafte in povečal geopolitično negotovost. Vlagatelji so ostali mirni, valutni trgi stabilni, medtem ko so se terminske pogodbe na Wall Streetu po začetnem padcu umirile, poroča Reuters. Teden, poln sestankov centralnih bank, prinaša dodatno pozornost, zlasti na odločitev ameriške centralne banke (Federal Reserve) v sredo.
Kljub petkovemu padcu delnic zaradi novih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer je indeks Dow Jones izgubil približno 1,8 odstotka, S&P 500 več kot 1 odstotek, Nasdaq pa 1,3 odstotka, so azijski trgi začeli teden z zmernim optimizmom.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI zunaj Japonske se je rahlo zvišal za 0,1 odstotka, japonski Nikkei je pridobil 0,8 odstotka, južnokorejske delnice pa 0,5 odstotka. Kitajski indeks CSI300 je prav tako zrasel za 0,1 odstotka, podprt z močno majsko prodajo na drobno, ki se je povečala za 6,4 odstotka.
Zlato, pogosto varno zatočišče v času negotovosti, je doseglo najvišjo raven od 22. aprila, saj se je cena povzpela za 0,3 odstotka na 3442,09 dolarja za unčo, poroča spletni portal CNBC.
Nafta pod pritiskom geopolitičnih tveganj
Cene nafte so nadaljevale rast, saj strah pred širjenjem konflikta med Izraelom in Iranom povečuje tveganje za motnje v oskrbi z energenti, zlasti prek Hormuške ožine. Brent surova nafta se je zvišala za 72 centov na 74,95 dolarja za sod, ameriška surova nafta pa za 84 centov na 73,82 dolarja za sod.
K prejšnjemu 13-odstotnemu tedenskemu skoku je nafta dodala še 1 odstotek, kar povečuje inflacijske pritiske. Ti zmanjšujejo verjetnost, da bo Federal Reserve v sredo znižal obrestne mere, saj terminske pogodbe kažejo, da znižanja obrestnega razpona s 4,25 na 4,5 odstotka skoraj ni pričakovati. Trgi so še posebej pozorni na morebitne spremembe v napovedih obrestnih mer ameriške centralne banke.
Valutni trgi in obrestne politike
Na valutnih trgih se je ameriški dolar okrepil za 0,2 odstotka proti japonskemu jenu na 144,39, medtem ko je evro izgubil 0,1 odstotka in dosegel 1,1530 dolarja. Valuti Norveške in Kanade, držav izvoznic nafte, sta pridobili na vrednosti, norveška krona pa je dosegla najvišjo raven od začetka leta 2023.
Japonska centralna banka bo v torek razpravljala o monetarni politiki, pri čemer se pričakuje, da bo obrestne mere ohranila pri 0,5 odstotka, a pustila odprta vrata za morebitno zaostrovanje pozneje letos. Evropski trgi so bili pod večjim pritiskom zaradi odvisnosti od uvoza nafte, saj so terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 padle za 0,2 odstotka, za DAX pa za 0,3 odstotka.
Ana Koren
Foto: Pixabay/Geralt
