Finančni trgi v pričakovanju podatkov o inflaciji v ZDA
Na finančnih trgih so v sredo prevladovali mešani občutki. Japonske delnice so se zaradi šibkejšega jena dvignile, medtem ko so kitajske delnice izgubile na vrednosti. Teden, ki je zaznamovan s prazničnim skrajšanjem, ni prinesel jasne smeri v regionalnem trgovanju. Vlagatelji po vsem svetu so z zanimanjem pričakovali objavo ključnega poročila o inflaciji v ZDA, ki bi lahko dalo nove smernice za nadaljnje gibanje trgov.
Japonski indeks Nikkei je pridobil 0,93 odstotka in dosegel vrednost 40.775,62, s čimer se je približal svoji najvišji vrednosti vseh časov, 41.087,75, ki je bila zabeležena prejšnji petek. To gibanje je prišlo ob oslabitvi jena, ki se je približal meji 152 za dolar. Ta meja je znana kot “rdeče območje”, ki bi lahko sprožilo posredovanje centralne banke. Slednje še posebej po tem, ko so japonske oblasti že posredovale oktobra 2022, ko je tečaj dosegel 151,94. Kljub temu je jen še vedno izgubil približno 0,1 odstotka in zadnje kotiral pri 151,73, kar je zanimivo, saj se to dogaja kmalu po prvem zvišanju obrestnih mer s strani japonske centralne banke v zadnjih 17 letih.
Na drugi strani so delnice na kitajskem trgu zabeležile padec. Tako Hongkonški Hang Seng kot indeks modrih žetonov CSI300 sta izgubila okoli 0,4 odstotka svoje vrednosti, izničujoč dobičke iz prejšnje trgovalne seje. To gibanje je pripomoglo k temu, da je MSCI indeks brez japonskih delnic zabeležil padec za 0,22 odstotka. Indeks je z vključitvijo japonskih delnic sprva napredoval, in sicer za 0,11 odstotka.
Wall Street
Tudi v ZDA so delnice izgubile na vrednosti, kar je povzročilo tretji zaporedni padec tako indeksa Dow kot S&P 500. Indeks ameriškega dolarja, ki meri vrednost dolarja v primerjavi s šestimi glavnimi valutami, vključno z jenom, je bil višji za 0,1 odstotka in zadnje kotiral pri 104,39, kar je tik pod njegovo najvišjo pettedensko vrednostjo 104,49. Valute kot so evro in britanski funt so prav tako zabeležile padce v vrednosti.
Obrestne mere so središče pozornosti trgovcev, ki ugibajo, katera od velikih centralnih bank bo kot prva znižala obrestne mere letos. Švedska Riksbank bo svojo odločitev o obrestnih merah sporočila kasneje ta dan, pri čemer se pričakuje, da obrestne mere ostanejo nespremenjene, vendar trgi iščejo namige za morebitno znižanje do junija.
Cene zlata so se znižale za 0,1 odstotka na okoli 2.176 dolarjev. Kriptovaluta bitcoin pa je zabeležila rast za 0,7 odstotka na 70.303 dolarjev. Surova nafta je že drugi dan zapored padla. Deloma zaradi poročila o povečanju zalog surove nafte v ZDA, ki je največja svetovna porabnica nafte, in zaradi pričakovanj, da glavni proizvajalci verjetno ne bodo spremenili svoje proizvodne politike na prihajajočem tehničnem sestanku. Cena nafte brent za dobavo v maju je padla za 69 centov na 85,56 dolarjev za sod. Cena ameriške nafte West Texas Intermediate za maj pa je padla za 55 centov na 81,07 dolarja za sod.
[Vir: Reuters]; Foto: Freepik; Portal24
