Fiskalni svet opozarja na tveganja za državni proračun

Fiskalni svet je ugotovil, da so bila lanska gibanja v državnem proračunu manj ugodna kot v letu 2022, vendar kljub temu boljša od napovedi ministrstva za finance. Lanski primanjkljaj državnega proračuna se je po prvi oceni gibal okoli 2,3 milijarde evrov, kar je po izračunih ministrstva za finance predstavljalo 3,7 odstotka BDP-ja, a brez neposrednega vpliva ukrepov za soočanje z epidemijo (308 milijonov evrov), inflacije (786 milijonov evrov) in poletnih naravnih nesreč (543 milijonov evrov) bi znašal 656 milijonov evrov po izračunih fiskalnega sveta.

Gibanja v državnem proračunu so bila torej lani slabša kot v letu 2022. Skupni primanjkljaj je bil višji za 929 milijonov evrov, večinoma zaradi povečanja “očiščenega” primanjkljaja za 648 milijonov evrov, to je tisti primanjkljaj, ki ne vključuje interventnih ukrepov. Hkrati je bil obseg interventnih ukrepov za leto 2023 večji za 281 milijonov evrov v primerjavi z letom 2022.

Fiskalni svet trdi, da je poslabšanje proračunskega salda v primerjavi z letom 2022 predvsem posledica višje rasti “očiščene” porabe, zlasti stroškov dela in transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ter nižje rasti prihodkov, zlasti nekaterih ključnih davčnih prihodkov, kot sta DDV in davek od dohodkov pravnih oseb, zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in inflacije.

Realizacija

Kljub temu je bila lanska realizacija državnega proračuna po prvi oceni fiskalnega sveta manj negativna, kot je napovedovalo ministrstvo za finance. Skupni primanjkljaj je bil namreč za 828 milijonov evrov manjši od napovedi, predvsem zaradi manjše “očiščene” porabe.

Fiskalni svet opozarja, da pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 ministrstvo za finance znova precenjuje realizacijo za leto 2023, kar vodi v pretirane napovedi “očiščene” porabe za 2024. To lahko omogoča dodatne diskrecijske ukrepe, ki imajo trajno negativen vpliv na javnofinančni položaj, tudi znotraj sprejetih proračunskih okvirov. Novi podatki fiskalnega sveta kažejo na 5,8-odstotno rast porabe brez interventnih ukrepov v letu 2024, kar je precej več od predhodnih ocen.

Fiskalni svet meni, da je lanska realizacija še en dokaz neustreznosti proračunskega načrtovanja. Poleg tega opozarja na nepravilnosti v proračunskih bilancah, zlasti v zvezi s solidarnostnim prispevkom za sanacijo po poplavah, spremenjenimi vrednostmi povprečnin ter sprejetimi prilagoditvami transferjev posameznikom in gospodinjstvom glede na inflacijo, ki niso bile upoštevane v osnutku proračuna. To lahko privede do 10,2-odstotnega zmanjšanja teh transferjev, Fiskalni svet meni, da slednje ob 4,2-odstotni inflaciji v preteklem letu ni realistično.

Vse te nepravilnosti po mnenju fiskalnega sveta povečujejo tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, ki so že od začetka epidemije covida-19 vidno oslabljene. Fiskalni svet opozarja, da je rast porabe v obdobju 2020–2023 presegla ocenjeni srednjeročni gospodarski potencial zaradi sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, ki niso povezani s krizami in imajo trajno negativen vpliv na javne finance.

vir; Foto: Freepik; Portal24