Fiskalni svet z nedorečeno koalicijsko pogodbo ni zadovoljen. Fiskalni svet (FS) ocenjuje, da koalicijska pogodba vsebuje nabor  splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat. FS je kritičen do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Od vlade pričakuje, da bo javnofinančne posledice ukrepov natančno opredelila.

Sporočilo za javnost

Fiskalni svet pravi, da je ena izmed ključnih usmeritev koalicijske pogodbe, z vidika javnih financ, postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v EU-27.

V Fiskalnem svetu so v sporočilu za javnost ponovili opozorilo, da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala. Koalicijska pogodba v precejšnji meri izraža nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov. To pa je bistvena razlika v primerjavi s predhodno ocenjenima koalicijskima pogodbama, pojasnjujejo v Fiskalnem svetu.

“Takšna usmeritev je poleg metodološke vprašljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom. Ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javnofinančne agregate, so pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov.” 

Fiskalni svet

Financiranje

Financiranje naj bi zagotavljala tudi povečana poraba EU sredstev, deloma pa tudi alternativni, v koalicijski pogodbi nedoločeni viri financiranja. Zaradi česar nekateri ukrepi ne bi nujno slabšali javnofinančnega položaja. Pretežna uresničitev ekonomske politike, zastavljene v koalicijski pogodbi, bi sicer predstavljala odklon od fiskalnih gibanj, predstavljenih v scenariju nespremenjenih politik iz Programa stabilnosti 2022, ki so nakazovala postopno konsolidacijo javnih financ.

“Z zastojem konsolidacije bi se povečalo tveganje za doseganje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v prihodnjih letih”

Fiskalni svet

Pomanjkljivosti koalicijske pogodbe

V koalicijski pogodbi so na nekaj mestih omenjene tudi zaveze za zagotavljanje (dolgoročne) javnofinančne vzdržnosti v povezavi z ukrepi, ki jih navaja. Koalicijska pogodba hkrati nakazuje nekaj elementov reševanja dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance. Vendar tudi tu ukrepov pogodba natančneje ne opredeljuje. Fiskalni svet ocenjuje, da koalicijska pogodba zaradi velike nedorečenosti tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov. V zvezi s tem Fiskalni svet predlaga približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice. 

Kaj od Golobove vlade pričakuje Fiskalni svet ?

Fiskalni svet od Vlade pričakuje, da bodo ukrepi v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavljeni transparentno. Javnofinančne posledice pa, da bodo natančno opredeljene. Ob trenutnih in napovedanih makroekonomskih gibanjih ter globalnih in domačih tveganjih, mora ekonomska politika pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast, brez poglabljanja neravnovesij. Prav tako naj bi tudi omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje. 

Ukrepi pri tem ne bi smeli ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je še toliko pomembneje zaradi pričakovanega postopnega zaostrovanja denarne politike in s tem tudi višjih stroškov financiranja dolga. Fiskalni svet ob napovedi spreminjanja fiskalnega pravila opozarja, da bi to moralo biti premišljeno in tako časovno kot vsebinsko v čim večji meri usklajeno s pričakovanimi spremembami pravil ekonomskega upravljanja v EU.

“Hkrati poudarjamo, da slovenska in evropska zakonodaja po prenehanju obdobja izjemnih okoliščin določata način in časovni okvir t. i. popravljalnega mehanizma za ponovno doseganje srednjeročne uravnoteženosti salda sektorja država.” 

Fiskalni svet

Vir: 24.ur

Foto: Politikis

By A.K.

Komentar: