France Cukjati na Teharjah: “Zločin ostane za vedno zločin”

ByMiha D. Kovač

6. oktobra, 2024
Teharje [Foto: Wikimedia]

France Cukjati na Teharjah: “Zločin ostane za vedno zločin”

[MMC RTV SLO] – Na slovesnosti v Spominskem parku na Teharjah, posvečeni žrtvam povojnih pobojev, je nekdanji predsednik Državnega zbora France Cukjati izpostavil usodne posledice povojne morilske histerije na slovenski narod. Poudaril je, da so bili povojni zločini, zlasti na Teharjah, sistematično organizirani in izvedeni, vendar pa ti dogodki še niso doživeli javnega priznanja.

Cukjati je na slovesnosti, ki jo je organizirala Nova Slovenska zaveza, vladi očital ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega režima. Po njegovih besedah vlada s tem poskuša ustvariti vtis, da zločina ni, če se o njem ne govori. V svojem govoru je dejal: “Vse, kar se je dobrega ali slabega zgodilo, se je zgodilo za vedno, tudi nekoč storjen zločin ostane za vedno zločin. Možno je le priznanje in kesanje, ki lahko doseže odpuščanje, a zločin ostane dejstvo za vse večne čase.” Cukjati je poudaril, da so takšne komemoracije ključnega pomena za ohranjanje prostora za iskren pogovor o težki zgodovini in za iskanje resnice, ki bi lahko pripomogla k osvoboditvi slovenskega naroda od sence povojnih grozot.

Vse, kar se je dobrega ali slabega zgodilo, se je zgodilo za vedno, tudi nekoč storjen zločin ostane za vedno zločin. Možno je le priznanje in kesanje, ki lahko doseže odpuščanje, a zločin ostane dejstvo za vse večne čase. Prav naše komemoracije ohranjajo prostor za iskren pogovor o težki zgodovini slovenskega naroda, prostor za resnico, ki bi nas približala osvoboditvi od zamolčane množične grozote, pa tudi osvoboditvi od sovraštva in laži

France Cukjati

Spominska maša in opozorila nadškofa Stresa

Letos je spominsko mašo daroval upokojeni nadškof Anton Stres, ki je v svojem govoru poudaril, da je bilo v zadnjih desetletjih odkritih na stotine množičnih morišč. Po njegovih besedah ta številka kaže na strahotne razsežnosti pobojev, ki so se zgodili na slovenskih tleh maja in junija 1945. “Kljub temu se mnogi delajo, kot da gre za drugorazreden, zanemarljiv stranski pojav slavne in zmagovite revolucije,” je ostro izpostavil Stres.

Stres je razlog za vsakoletno srečanje na Teharjah videl v sočutju, ki po njegovem mnenju v tistem času ni imelo prostora, in ga danes tudi še ni v zadostni meri. “Sočutje je plemenito čustvo, ki nas povezuje z vsemi trpečimi, ki pa nas tudi varuje pred hudobnimi in krutimi dejanji. Žal ga tudi danes ni v zadostni meri, saj bi bile sicer vse žrtve pobojev dostojno pokopane,” je dodal.

Teharje – simbol neodgovorjenih zgodovinskih vprašanj

Na Teharjah so po vojni začasno namestili domobrance, vojake, civiliste in njihove družine, ki so jih zavezniki z območja Koroške izročili partizanski oblasti. Velik del teh ljudi je bil brez sodbe usmrčen, bodisi v okolici Teharij ali v drugih znanih moriščih, kot so Huda Jama, Hrastnik in Pečovnik.

Čeprav je bil na območju nekdanjega taborišča leta 2004 odprt Spominski park, ostaja ta še vedno nedokončan. Po mnenju teharske župnije pa primanjkuje politične volje, da bi bilo to pomembno zgodovinsko mesto v celoti urejeno.

Portal24; Foto: Wikimedia