Francija in EU vabita ameriške znanstvenike v Evropo
Francija in Evropska unija sta pripravljeni začeti obsežno pobudo za privabljanje znanstvenikov s sedežem v ZDA, ki jih prizadenejo nenehne omejitve akademskega raziskovanja, ki jih je uvedel predsednik Donald Trump. Francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi kot del širših prizadevanj za umestitev celine kot svetilnik akademske svobode, predstavila vrsto spodbud in zaščitnih ukrepov za raziskovalce, ki se želijo preseliti v Evropo.
Pobuda je odgovor na obsežno zmanjšanje zveznega financiranja univerz in raziskovalnih organizacij v Združenih državah Amerike, skupaj s politikami, usmerjenimi v pobude za raznolikost v visokem šolstvu. Macron in von der Leyen bosta na dogodku z naslovom »Izberite Evropo za znanost« nagovorila občinstvo evropskih univerz, raziskovalcev in evropskih komisarjev, katerega cilj je utrditi Evropo kot stabilno središče za neomejeno akademsko raziskovanje.
Francija je že sprejela konkretne ukrepe za sprejem raziskovalcev. Francoski nacionalni center za znanstvene raziskave (CNRS) je pred kratkim začel program za privabljanje tujih znanstvenikov, katerih delo je ogroženo, s posebnim poudarkom na tistih na področju zdravstva, nalezljivih bolezni, podnebnih raziskav in umetne inteligence. Univerza Aix-Marseille, ena največjih v Franciji, je marca predstavila svojo pobudo »Varno mesto za znanost«, v okviru katere je bilo že prispelo skoraj 300 prijav raziskovalcev iz ZDA. Program, ki ga podpira 15 milijonov evrov financiranja, ponuja triletne pogodbe in raziskovalne proračune do 800.000 evrov na znanstvenika.
Privlačna celina
»Evropa je privlačna celina, kjer obstaja svoboda raziskovanja in ni tabujev,« je dejal uradnik iz Elizejske palače. »Potrjujemo Francijo in Evropo kot prostora, ki zagotavljata akademske svoboščine v času, ko se te drugje soočajo z grožnjami.«
Pritisk sledi poročilom, da je bil francoskemu znanstveniku marca zavrnjen vstop v ZDA, potem ko so mejni uradniki na njegovem telefonu našli sporočila, v katerih je kritiziral Trumpovo raziskovalno politiko. Incident, ki je sprožil ogorčenje v Franciji, je poudaril naraščajoče napetosti med ameriško administracijo in svetovno akademsko skupnostjo. Francoski minister za visoko šolstvo in raziskave Philippe-Baptiste je od takrat pozval francoske institucije, naj sprejmejo ameriške raziskovalce, in opozoril, da »mnogi znani raziskovalci že dvomijo o svoji prihodnosti v Združenih državah«.
Tudi EU krepi svoja prizadevanja. Evropski raziskovalni svet (ERC) načrtuje podvojitev proračuna za selitev na 2 milijona evrov na raziskovalca za tiste, ki se selijo v EU, začenši z naprednimi razpisi za nepovratna sredstva maja 2025. Trinajst evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Španijo, je pozvalo Evropsko komisijo, naj hitro ukrepa, da bi pritegnila nadarjene, in predlagalo namensko financiranje prek obstoječih orodij, kot sta ERC in ukrepi Marie Skłodowska-Curie.
Izzivi ostajajo
Naložbe v raziskave v ZDA, ki jih podpirajo javno-zasebna partnerstva, že dolgo presegajo evropske, saj so ZDA leta 2023 za raziskave in razvoj porabile približno 940 milijard dolarjev v primerjavi z 381 milijardami evrov v EU. Plače raziskovalcev v ZDA so tudi bistveno višje kot v mnogih evropskih državah, vključno s Francijo, kjer akademski sindikati pozivajo k boljšim plačam in pogodbam. Kljub tem oviram evropski voditelji trdijo, da bi nižji stroški izobraževanja, zdravstvenega varstva in velikodušne socialne ugodnosti lahko zmanjšali razliko.
Pobuda je naletela na mešane odzive. Nekateri francoski akademiki so izrazili zaskrbljenost, da bi dajanje prednosti tujim raziskovalcem lahko preusmerilo sredstva iz domačih institucij, ki se že dolgo soočajo s pomanjkanjem financiranja. Drugi v tem vidijo zgodovinsko priložnost za preobrat »bega možganov«, zaradi katerega se je veliko evropskih znanstvenikov v 20. stoletju preselilo v ZDA.
Macronov poziv »izberite Francijo, izberite Evropo« odseva pobudo iz leta 2017, ko je po Trumpovem umiku iz Pariškega podnebnega sporazuma ponudil nepovratna sredstva ameriškim podnebnim znanstvenikom. V okviru tega programa se je 13 ameriških raziskovalcev preselilo v Francijo. Tokrat so ambicije s podporo EU veliko večje, saj si prizadevajo, da bi Evropa postala vodilna v svetu na področju znanstvenih inovacij.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/NakNakNaku
