Francija in Nemčija, ključni evropski gospodarski sili, v pogajanjih z Združenimi državami Amerike glede carin pristopata z različnimi strategijami. Rok 9. julij 2025, ko naj bi ZDA uvedle nove carine na evropske izdelke je namreč vse bližje, Evropska komisija izraža dvom o možnosti sklenitve dogovora o ničelnih carinah.
Napetosti v transatlantskih odnosih se stopnjujejo, saj ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa grozijo z višjimi carinami, kar bi lahko močno vplivalo na evropsko gospodarstvo, zlasti na nemško avtomobilsko industrijo in francoske luksuzne izdelke.
Nemški kancler Friedrich Merz poudarja nujnost hitrega dogovora z ZDA, da bi zaščitili nemške izvoznike, zlasti v avtomobilskem, kemičnem in farmacevtskem sektorju. Merz je na vrhu Sveta EU v Bruslju izjavil, da je Evropska komisija dobila mandat, da v preostalih dveh tednih pospeši pogajanja.
Nemčija, kot največja izvoznica v ZDA, se boji gospodarskih posledic, če bi 9. julija stopile v veljavo 50-odstotne carine na vse evropske uvoze. Merz je kritiziral strategijo Evropske komisije kot preveč tehnično in pozval k osredotočenju na strateške sektorje, kot so avtomobili in jeklo. Nemške avtomobilske družbe, kot sta BMW in Mercedes-Benz, ki imajo v ZDA velike tovarne, si prizadevajo za mehanizem, ki bi omogočal izravnavo uvoza vozil z izvozom iz njihovih ameriških obratov.
Francija za pogajanja brez popuščanja
Francoski predsednik Emmanuel Macron zagovarja bolj zadržan pristop. Na tiskovni konferenci po vrhu EU je poudaril, da si Francija želi hitrega dogovora, a ne za vsako ceno. Macron je opozoril, da EU ne sme kazati šibkosti v pogajanjih z ZDA.
Francija, ki je bolj izpostavljena na področju luksuznih izdelkov, kot so torbice in vina, se boji, da bi previsoke ameriške carine prizadele njihove izvoznike. Macron je izrazil željo po stabilnosti mednarodne trgovine, ki bi koristila evropskim podjetjem, in poudaril, da mora biti dogovor vzajemno koristen. Francija prav tako podpira zamisel o uvedbi evropskih protiukrepov, če pogajanja ne bodo uspešna, kar kaže na bolj odločen pristop kot nemški.
Evropska komisija, ki vodi pogajanja v imenu vseh 27 članic EU, se sooča s časovnim pritiskom. Po poročanju Euronews je komisija skeptična glede možnosti sklenitve celovitega dogovora do 9. julija. EU je že aprila letos začasno ustavila svoje protiukrepe v vrednosti 21 milijard evrov, da bi omogočila prostor za pogajanja.
Ameriške carine, ki trenutno znašajo 25 odstotkov na jeklo in aluminij, 25 odstotkov na avtomobile in 10 odstotkov na vse evropske uvoze, pokrivajo kar 70 odstotkov izvoza EU v ZDA. EU razmišlja o možnih protiukrepih, kot je omejitev dostopa ameriških podjetij do javnih razpisov v Evropi, a so mnenja članic razdeljena.
Medtem ko Francija in Nemčija vodita pogajanja, manjše države, kot so Španija, Italija in Irska, zagovarjajo previdnejši pristop, da bi preprečile nadaljnjo eskalacijo trgovinskega spora.
Foto: Pixabay/Geralt