Francija, Velika Britanija in Nemčija so Iranu zagrozile s sprožitvijo tako imenovanega mehanizma hitrega umika, ki bi samodejno obnovil vse sankcije Združenih narodov proti Teheranu zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Tri evropske države, znane kot E3, trdijo, da je Iran “namerno in javno” odstopil od svojih obveznosti, poroča agencija AP.
Evropejci so julija Iranu ponudili odlog vrnitve k omejitvam jedrskega programa v zameno za tri pogoje: nadaljevanje pogajanj z Združenimi državami, dovoljenje inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za dostop do jedrskih lokacij ter razkritje več kot 400 kilogramov visoko obogatenega urana, ki ga ima po podatkih IAEA v lasti. Teheran je ponudbo zavrnil in nadaljuje bogatenje urana do ravni, ki je skoraj primerna za orožje.
Pogovori med ZDA in Iranom o morebitnem novem sporazumu so zastali po izraelskem bombardiranju iranskih jedrskih in vojaških objektov ter ameriških napadih 22. junija.
Mehanizem za ponovno uvedbo sankcij je bil del skupnega celovitega akcijskega načrta iz leta 2015. Predvideva, da se sankcije samodejno obnovijo, če Iran bistveno ne izpolnjuje zavez. Ko države podpisnice o tem obvestijo generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, začne teči 30-dnevni rok za sprejetje nove resolucije. Ker bi ZDA, Velika Britanija in Francija takšno resolucijo skoraj zagotovo zavrnile z vetom, sankcije samodejno znova začnejo veljati, brez možnosti, da bi jih katera od članic Varnostnega sveta preprečila.
Pooblastilo za samodejno ukinitev sankcij poteče 18. oktobra, zato E3 opozarja, da je časa za ukrepanje vse manj. Kot navaja AP, Evropejci želijo mehanizem sprožiti septembra, še pod južnokorejskim predsedovanjem Varnostnemu svetu, preden ga prevzame Rusija.
Zaloge urana in stališče IAEA
Po podatkih IAEA je imel Iran maja 408,6 kilograma urana, obogatenega do 60 odstotkov čistosti. Če bi stopnjo obogatitev dvignil na 90 odstotkov, bi to zadoščalo za devet jedrskih konic, ugotavlja agencija. Skupna zaloga obogatenega urana je po podatkih IAEA do 17. maja znašala več kot 9.200 kilogramov, kar močno presega dogovorjene omejitve iz sporazuma.
Iran je v preteklosti odstranil večino nadzorne opreme in lani prepovedal delo nekaterim izkušenim inšpektorjem IAEA. Teheran trdi, da ima pravico do opustitve omejitev, saj so ZDA leta 2018 izstopile iz sporazuma in znova uvedle sankcije.
Možne posledice in iransko stališče
Iran vztraja, da njegov jedrski program ostaja miroljuben in da si želi koristi sporazuma, ki so se po ameriškem umiku izničile. Obenem je opozoril, da bi v primeru ponovne uvedbe sankcij lahko izstopil tudi iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1970.
Analitiki opozarjajo, da bo vprašanje verjetno znova odprto, če Washington in Teheran ne bosta našla skupne poti do novega sporazuma. Ali Vaez iz Mednarodne krizne skupine je ob tem dejal, da bi jesenski vrh Generalne skupščine ZN lahko ponudil priložnost za diplomatski dogovor. „Čas je v nekem smislu ugoden, saj se prekriva z letnim tednom visokih srečanj, ki bi lahko omogočil pogovore na najvišji ravni,“ je dejal.
Po navedbah AP pa je možnost preboja omejena, saj se tako Teheran kot zahodne prestolnice pripravljajo na morebitno sprožitev mehanizma, ki bi ZN prisilil k ponovni uvedbi sankcij proti Iranu.
Foto: Pixabay
