G20 ima glede obnovljivih virov energije do leta 2030 visoke cilje

Foto: Pixabay

G20 ima glede obnovljivih virov energije do leta 2030 visoke cilje

Prejšnji konec tedna so se voditelji najbogatejših držav sveta zbrali v New Delhiju na vrhu G20. Namen srečanja je bil oblikovati strategije za preoblikovanje svetovnega gospodarstva. Sprva so se obeti vrha zdeli zastrašujoči, vendar so članice skupine G20 na koncu vendarle dosegle soglasje.

Pomembno je, da so zahodne države privolile, da bodo v zvezi s konfliktom v Ukrajini uporabile bolj pretanjeno izražanje. Ta odločitev poudarja njihovo zavezanost k dajanju prednosti sodelovalnim pristopom. Cilj je učinkovitejše reševanje globalnih izzivov. Hkrati je globalni jug še bolj utrdil svoj naraščajoči vpliv in s tem učinkovito spremenil dinamiko svetovne moči.

V naslednji razpravi je opisanih pet glavnih rezultatov vrha, ki bodo pomembno vplivali na svetovno gospodarstvo:

Vzpostavitev novega prometnega koridorja: Vrh je nedvomno prinesel pomembno razkritje. To je bil predlog za gospodarski koridor, ki bi povezal Indijo, Bližnji vzhod in Evropo po železniških in pomorskih poteh. Ta predlog je bil uradno objavljen v soboto. Indijski predsednik vlade Narendra Modi in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta skupaj napovedala projekt. Zatrdila sta, da bi uvedba te železniške povezave skrajšala čas trgovinskega tranzita med Indijo in Evropo za izjemnih 40 odstotkov.

Pobuda, ki jo je predsednik Joe Biden označil za “pomemben razvoj”, lahko spodbudi gospodarsko prevlado Kitajske v regiji. Cilj predsednika Bidena je zoperstaviti se kitajskemu globalnemu infrastrukturnemu pritisku s pobudo Pas in cesta, in sicer tako, da bi Združene države Amerike predstavile kot alternativnega partnerja in vlagatelja za države v razvoju. Omeniti velja, da na vrhu sicer niso bile sprejete nobene uradne finančne zaveze, so se pa sodelujoče strani dogovorile, da bodo v naslednjih 60 dneh sodelovale pri oblikovanju akcijskega načrta.

Podnebni cilji na vrhu G20

Afriška unija (AU) je v soboto postala stalna članica skupine G20, saj je v preteklosti imela status povabljene mednarodne organizacije.

Ta 55-članski blok je predstavniški organ celine, na kateri se nahaja največje območje proste trgovine na svetu. Poleg tega ima Afrika veliko bogastvo virov, ki so ključnega pomena za reševanje izzivov podnebnih sprememb. Afrika ima tudi 60 odstotkov svetovnih obnovljivih virov energije in več kot 30 odstotkov bistvenih mineralov, potrebnih za obnovljive in nizkoogljične tehnologije.

S tem, ko je Afrika postala polnopravna članica skupine G20, je celina priznana kot samostojna svetovna sila, zaradi česar je njen vpliv veliko pomembnejši in ga je težko spregledati.

Do prejšnjega konca tedna je bila Južna Afrika edina afriška država v skupini G20. S polnopravnim članstvom AU je postala druga medvladna organizacija po Evropski uniji, ki se je pridružila temu ekskluzivnemu klubu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je minuli konec tedna izrazil nezadovoljstvo z rezultati nedavnega vrha in jih označil za “nezadostne” v zvezi z reševanjem podnebnih sprememb. Zlasti zaradi skupnih emisij skupine, ki predstavljajo kar 80 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, odgovornih za globalno segrevanje, v New Delhiju ni uspel sprejeti celovite zaveze o postopnem opuščanju fosilnih goriv. Namesto tega se je skupina G20 zavezala, da bo do leta 2030 potrojila uporabo obnovljivih virov energije.

Vrh je pomenil pomemben zgodovinski dogodek, saj so vsi sodelujoči voditelji prvič dosegli soglasje o posebnih finančnih zahtevah za prehod na čisto energijo. Države v razvoju bodo do leta 2030 za dosego svojih podnebnih ciljev potrebovale 5,5 milijarde EUR. Poleg tega bo treba do konca tega desetletja letno dodeliti 3,7 milijarde EUR, če naj te države v razvoju dosežejo ambiciozen cilj ničelnih neto emisij do leta 2050, kot so se skupaj dogovorili udeleženci vrha.

Modijev vpliv na vodenje skupine G20… več na Biznis24

Foto: Pixabay Portal24