G7 postavil nove cilje zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn

ByAna Koren

16. aprila, 2023 , ,
V

G7 postavil nove cilje glede zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn

Skupina sedmih najrazvitejših gospodarstev na svetu G7 je glede zmogljivosti sončne energije in vetrnih elektrarn na morju zastavila nove cilje. Dogovorili so se tudi o pospešenem razvoju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in opustitvi uporabe fosilnih goriv.


Roka za postopno opuščanje premoga do leta 2030, ki ga zagovarjajo Kanada in nekatere druge članice skupina ni podprla. Nadaljnje naložbe v plin je G7 pustila odprte, pri čemer je opozorila, da bi sektor lahko pomagal pri morebitni energetski krizi.

Ministri G7 so dvodnevno srečanje o podnebni, energetski in okoljski politiki v mestu Saporo na severu Japonske, zaključili danes.

Obnovljivi viri

Obnovljivi viri energije in energetska varnost so po ruski invaziji na Ukrajino postali eno od prednostnih vprašanj.

“Ljudje so prvotno mislili, da sta obravnavanje podnebnih vprašanj in reševanje energetske varnosti potencialno v nasprotju. Toda razprave, ki smo jih imeli in ki se odražajo v sporočilu za javnost, kažejo, da dejansko gresta z roko v roki,” je dejal Jonathan Wilkinson, kanadski minister za naravne vire.

Članice so se v izjavi zavezale, da bodo do leta 2030 skupaj povečale zmogljivost vetrnih elektrarn na morju za 150 gigavatov. Zmogljivost sončne energije se bo povečala na več kot en teravat.

“Drastično bomo povečali proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,” so sporočili člani.

Dogovorili so se, da bodo pospešili “prenehanje uporabe fosilnih goriv z nezmanjšanimi emisijami”. Slednje pomeni kurjenje fosilnih goriv brez uporabe tehnologije za zajemanje emisij ogljikovega dioksida. Najkasneje do leta 2050 bi tako dosegli podnebno nevtralnost energetskih sistemov.

Ogljična nevtralnost

Ogljična nevtralnost je opredeljena kot ravnovesje med emisijami ogljika in njegovo absorpcijo iz ozračja v ponore ogljika, kjer so ponori sistemi, ki absorbirajo več ogljika, kot ga oddajo. Naravni ponori ogljika so gozdovi, oceani in prst.

Države so se strinjale, da bodo prednost za pospešitev postopnega opuščanja “domače proizvodnje električne energije iz nezmanjšanega premoga”, dale “konkretnim in pravočasnim korakom”. Opuščanje proizvodnje premoga je del lanskih ciljev za dosego vsaj “pretežno” dekarboniziranega energetskega sektorja do leta 2035.

Kanada meni, da bi morala proizvodnja električne energije prenehati do leta 2030. K slednjemu so se zavezali tudi Združeno kraljestvo in nekatere druge članice skupine G7, je za Reuters povedal Wilkinson.

“Drugi še vedno poskušajo najti načine, kako bi to uresničili v časovnem okviru. Pogovor je bil dober in vsi so se zavezali, da bodo nekaj storili. Za nekatere, ki so bolj odvisni od premoga kot drugi, poskušamo najti tehnične načine da bi to dosegel,” je dejal.

Japonska, država gostiteljica srečanja, katere energetske potrebe so odvisne od uvoza, želi kot prehodno gorivo vsaj še 10-25 let ohraniti utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

vir Foto: Pexels