Voditelji skupine G7 so se včeraj zbrali v Kananaskisu v kanadski provinci Alberta na 51. vrhu skupine, ki ga gosti Kanada. Srečanje, ki poteka od 15. do 17. junija, je zaznamovano z napetimi geopolitičnimi razmerami, zlasti zaradi zaostrenega konflikta med Izraelom in Iranom ter trgovinskih napetosti, ki jih sproža ameriški predsednik Donald Trump.
Poleg voditeljev sedmih največjih industrializiranih držav – Kanade, ZDA, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Združenega kraljestva – se vrha udeležujejo tudi povabljeni gostje, med drugim indijski premier Narendra Modi in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Glavna tema pogovorov je pričakovano eskalacija konflikta med Izraelom in Iranom, ki se je zaostrila po nedavnih izraelskih napadih na iranske cilje. Voditelji G7 nameravajo izdati skupno izjavo, ki bo pozivala k deeskalaciji napetosti, saj obstaja bojazen, da bi se konflikt lahko razširil in še dodatno destabiliziral regijo.
Poleg tega so na dnevnem redu tudi vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini, kjer želijo voditelji uskladiti nadaljnjo podporo Kijevu. Kanadski premier Mark Carney, ki vodi vrh, je poudaril, da bo srečanje osredotočeno na tri ključne cilje: zaščito skupnosti po svetu, krepitev energetske varnosti in pospeševanje digitalne preobrazbe.
Trgovinska vojna in Trumpova vrnitev
Vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA je v središču pozornosti, saj njegova politika groženj s carinami in protekcionistični ukrepi povzroča zaskrbljenost med zaveznicami. Leta 2018 je Trump na vrhu G7 v Kanadi razburil voditelje, ko je odpovedal podporo skupni izjavi in ostro kritiziral takratnega kanadskega premierja Justina Trudeauja.
Evropski voditelji tokrat upajo, da bodo izognili podobnim konfliktom, čeprav Trumpove grožnje z novimi carinami, tudi na Kanado, ostajajo vir napetosti. Carney, ki je marca prevzel premierski položaj, si prizadeva za ublažitev teh trenj in krepitev kanadske vloge na globalnem odru.
Kanada je na vrh povabila več voditeljev iz držav, ki niso članice G7, kar je sprožilo tudi nekaj polemik. Med povabljenci so poleg Modija in Zelenskega tudi predsednica Mehike Claudia Sheinbaum in kronski princ Združenih arabskih emiratov Khaled bin Mohamed bin Zayed Al Nahyan.
Odločitev za povabilo Modija je v Kanadi naletela na kritike zaradi obtožb o vpletenosti indijske vlade v umor sikhovskega aktivista Hardeepa Singha Nijjarja leta 2023.
Carney je kljub temu poudaril pomen krepitve vezi z Indijo, ki ima peto največje gospodarstvo na svetu. Poleg tega vrh obravnava teme, kot so podnebne spremembe in digitalna odpornost, pri čemer Kanada poudarja dolgoročne gospodarske koristi vlaganj v zdravstvene inovacije. Vrh poteka v strogo varovanem okolju, saj so zaradi požarov in drugih naravnih tveganj v Alberti uvedeni dodatni varnostni ukrepi.
Ana Koren
Foto: Pixabay
