Geoinženiring: EU razpravlja o regulaciji sončnega sevanja
Evropska komisija ocenjuje potencial in tveganja tehnologij geoinženiringa, ki so zasnovane za spreminjanje sončnega sevanja, z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (GHG). Na dogodku, ki ga je v Bruslju gostil Euronews, je Vicky Pollard, predstavnica za politiko pri Komisiji za podnebne ukrepe, poudarila, da se Komisija osredotoča na raziskovanje tehnologij, ki bi lahko vplivale na globalno segrevanje z zmanjšanjem količine sončne svetlobe, ki doseže Zemljino površje. Med temi metodami so tudi tiste, ki vključujejo sproščanje delcev v ozračje, da bi odbile sončno svetlobo in s tem znižale globalne temperature.
Pollard je izpostavila, da Komisija usklajuje raziskovalna prizadevanja z Mednarodnim odborom za podnebne spremembe (IPCC), ki je v več poročilih obravnaval tehnike geoinženiringa kot potencialni način za obvladovanje podnebnih sprememb. Kljub temu je pojasnila, da je trenutno poudarek predvsem na zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ne toliko na uvajanju tehnologij geoinženiringa kot rešitve. Komisija se zaveda morebitnih posledic teh tehnologij, zato se posveča tudi oblikovanju regulativnega okvira, ki bi zagotovil varno in premišljeno uporabo geoinženiringa.
Dvomi o varnosti in dolgoročni učinkovitosti
Geoinženiring, zlasti metode spreminjanja sončnega sevanja, že zdaj vzbujajo številne pomisleke. Študija iz leta 2021, ki jo je izvedla Raziskovalna služba Evropskega parlamenta (EPRS), je opozorila na morebitne negativne učinke teh tehnologij na biotsko raznovrstnost, padavinske vzorce in celo ozonski plašč. Florence Rabier, generalna direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, je izrazila skrb glede dolgoročne učinkovitosti teh metod. Koncept zmanjšanja sončnega sevanja na prvi pogled se sicer morda zdi privlačen, je opozorila, da bi bil geoinženiring drag in zahteval dolgotrajno izvajanje, hkrati pa ne bi rešil težav, povezanih z akumulacijo CO2 v ozračju.
Rabier je tudi poudarila, da še vedno nimamo dovolj znanstvenih podatkov o vplivu geoinženiringa na ozonski plašč in druge okoljske sisteme. Kljub temu raziskave na tem področju potekajo, saj se EU želi prepričati, da bo imela trdne dokaze in regulativne mehanizme, preden bi se morebitno zanašali na takšne tehnologije.
V skupnem sporočilu Evropske komisije in Službe EU za zunanje delovanje iz junija 2023 je bilo navedeno, da EU geoinženiringa ne vidi kot dolgoročno rešitev za podnebne spremembe. Poleg znanstvenih vprašanj so izpostavili tudi nova tveganja, ki jih te tehnologije prinašajo za ljudi in ekosisteme, pa tudi morebitno povečevanje političnih in varnostnih neravnovesij med državami.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay
