Svetovne borze so v petek, 13. junija 2025, , doživele močan padec, potem ko je Izrael izvedel, doživele močan padec kar je sprožilo val negotovosti na finančnih trgih. Cene nafte so poskočile za približno devet odstotkov, medtem ko so vlagatelji iskali varnost v zlatu in švicarskem franku.
Azijski trgi so se v petek zjutraj znašli pod močnim pritiskom. Japonski indeks Nikkei je izgubil 1,3 odstotka, južnokorejski KOSPI je padel za 1,1 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,8 odstotka.
Padci so sledili razprodaji terminskih pogodb na Wall Streetu, kjer so terminske pogodbe za S&P 500 upadle za 1,7 odstotka, Nasdaqove pa za 1,8 odstotka. Evropski terminski indeks STOXX 50 je prav tako izgubil 1,6 odstotka, kar nakazuje na nadaljevanje negativnega razpoloženja tudi v Evropi, poroča Reuters.
V četrtek so ameriške borze še zaključile z rahlo rastjo: indeks Dow Jones je zrasel za 0,25 odstotka, S&P 500 za 0,4 odstotka, Nasdaq pa za 0,25 odstotka. A petkov padec terminskih pogodb kaže, da se vlagatelji pripravljajo na nadaljnjo volatilnost zaradi geopolitičnih napetosti.
Cene nafte in varnih naložb v vzponu
Cene nafte so po izraelskem napadu na Iran močno poskočile. Surova nafta Brent je zrasla za šest dolarjev na 75,36 dolarja za sod, medtem ko je ameriška nafta WTI pridobila 6,16 dolarja in dosegla 74,20 dolarja za sod.
Zlato, priljubljeno zatočišče vlagateljev v kriznih časih, se je podražilo za 1,3 odstotka na približno 3434 dolarjev za unčo, kar ga približuje rekordni vrednosti 3500,05 dolarja iz aprila. Zlato je ta teden doslej pridobilo več kot 3,5 odstotka.
Vlagatelji so se zatekli tudi k drugim varnim naložbam. Ameriške državne obveznice so bile močno iskane, kar je znižalo donos na 10-letne obveznice na mesečni minimum 4,31 odstotka.
Švicarski frank je v primerjavi z ameriškim dolarjem pridobil 0,4 odstotka in dosegel vrednost 0,8072, japonski jen pa je zrasel za 0,3 odstotka na 143,12 za dolar. Dolarjev indeks se je okrepil za 0,5 odstotka na 98,131, evro pa je izgubil 0,4 odstotka in dosegel 1,1538 dolarja, poroča Times of India.
Geopolitična negotovost povečuje pritisk
Geopolitične napetosti so se zaostrile po izraelskem napadu, ki ga je ameriški državni sekretar Marco Rubio označil za »enostransko dejanje«, pri čemer je poudaril, da ZDA niso bile vpletene. Napetosti med ZDA in Iranom so se stopnjevale tudi zaradi zastoja v pogajanjih o iranskem jedrskem programu.
Šesti krog pogovorov, predviden za nedeljo v Omanu, naj bi obravnaval Teheranovo pospešeno bogatenje urana, a možnosti za preboj so majhne.
»Geopolitična eskalacija prinaša novo plast negotovosti na že tako krhko razpoloženje na trgih,« je dejala Charu Chanana, glavna strateginja za naložbe pri Saxo. Po njenem mnenju bodo cene nafte in varnih naložb še naprej rasle, če se napetosti ne bodo umirile.
Ana Koren
Foto: Vecteezy
