Gibanje Svoboda na robu razpada: Trenja in izključitve pretresajo stranko in koalicijo

Slovensko politično dogajanje se je v zadnjih tednih zaradi novic o izključitvah iz največje koalicijske stranke, Gibanja Svoboda, ter naraščajočih trenj znotraj vladne koalicije zaostrilo. Po šokantnih pričanjih nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega direktorja policije Boštjana Lindava se poraja vprašanje, ali se bo Golobova vlada končala tako hitro, kot so se končale njene predhodnice, ali pa bo zaznamovana z notranjimi razprtijami.

Nevihta v Gibanju Svoboda?

Slišati je, da se v Gibanju Svoboda kuha nevihta. Kar osem “upornih” poslancev, med njimi tudi Urška Klakočar Zupančič, Miroslav Gregorič in Mojca Pašek Šetinc, naj bi namreč razmišljalo o odhodu. To bi lahko pomenilo začetek konca za stranko, saj se napetosti stopnjujejo med “Gen-I svobodnjaki” in tistimi, ki bi morda raje delovali bolj spravljivo.

Vesna Vuković

Hude pritiske na “svobodnjake” naj bi izvajala tudi Vesna Vuković. Slednja je postala tema pogovorov zaradi svojih previdnostnih ukrepov, da ne bi prišlo do neželene komunikacije z “napačnimi” osebami. Nekateri trdijo, da gre celo tako daleč, da sledi poslancem celo do stranišča.

Nestabilnost levih vlad v Sloveniji

Zakaj so leve vlade v Sloveniji tako pogosto nestabilne in razpadajo, še preden zaključijo svoj mandat?Politični analitik dr. Matevž Tomšič meni, da je temeljni razlog za to pomanjkanje jasnega programa v levih političnih strankah. Dodaja, da so še posebej nestabilne tiste vlade, ki jih vodijo instant politične stranke. Ena takšnih strank je Gibanje Svoboda, te stranke pa nimajo izdelane izčiščene platforme.

“Antijanša” Sentiment in Politične Čistke

Tomšič poudarja, da se te koalicije držijo skupaj predvsem zaradi “antijanša” sentimenta, ki ostaja njihova glavna preokupacija tudi po oblikovanju vlade. Premier Golob je celo javno priznal, da je naročil politične čistke v policiji, kar kaže na njihovo predanost temu cilju.

Vendar pa “antijanša” sentiment ni več dovolj, ko ni več Janeza Janše na oblasti. Tomšič opozarja, da slovenska politična levica ni homogena in nima centralnega vodstva. To vodi do frakcijskih bojev, kar se je začelo pojavljati tudi znotraj Gibanja Svoboda. Gibanje Svoboda se zdi kot instant stranka, sestavljena iz posameznikov, ki jih je težko identificirati in ki niso ustrezno povezani, kar lahko privede do hitrega razpada stranke.

Nestabilnost Golobove vlade presenetljiva kljub trdni večini

Slovensko politično sceno pretresajo naraščajoče napetosti in nestabilnost znotraj Golobove vlade, ki ima na papirju trdno večino v parlamentu. To je v nasprotju s Šarčevo vlado, ki je bila de facto in de jure manjšinska vlada in je bila zaradi tega že po naravi stvari nestabilna.

Dr. Matevž Tomšič, politični analitik, poudarja, da bi morala Golobova vlada, ki ima trdno večino, biti bolj trdna. Kljub temu se znotraj nje pojavljajo pretresi, ki presegajo tiste, ki so jih doživeli v prejšnji Janševi vladi, ki je na koncu postala manjšinska.

NSi: Opozicija ali kooperativni okras?

Glede opozicijske stranke NSi se zdi, da se odloča za svoj edinstven pristop. Vse bolj kažejo naklonjenost koalicijski podpori, kar lahko pomeni, da ne deluje več kot tradicionalna opozicijska stranka. Tomšič poudarja, da se NSi zdi v dvomih, ali želi biti opozicija ali pa se pridružiti vladni koaliciji. Vendar bi to lahko bilo tvegano in politično neupravičeno dejanje, saj bi NSi v Golobovi vladi težko uresničila svoje programsko zastavljene cilje.

SDS na vrhuncu podpore, a še vedno previdna

Medtem ko se v vladni koaliciji in Gibanju Svoboda pojavljajo nesoglasja, Slovenijo v gospodarskem smislu vleče navzdol. Podpora volivcev Gibanju Svoboda in Golobovi vladi upada, medtem ko zadnje ankete kažejo na zmago Stranke SDS. Tomšič opozarja, da se SDS ne sme sprostiti in preveč zanašati na svojo trenutno moč, saj se politični prostor desno od sredine še vedno potrebuje okrepitev z novimi strankami, da bi dosegel trdno večino na prihodnjih volitvah.

vir

Foto: STA

Portal24