Giorgia Meloni EU opozarja na nevarnost zanašanja na ZDA
Italijanska premierka Giorgia Meloni je na neformalnem vrhu voditeljev EU v Budimpešti izpostavila potrebo, da se Evropa osredotoči na lastno gospodarsko moč in konkurenčnost, namesto da se zanaša na ZDA. Meloni je opozorila, da se Evropska unija ne more več zanašati na podporo ZDA, še posebej zaradi strahu pred vrnitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika in njegovih protekcionističnih politik, ki dajejo prednost ameriškemu gospodarstvu, poroča The Guardian. “Ne sprašujte se, kaj lahko ZDA storijo za vas, vprašajte se, kaj bi morala Evropa storiti zase,” je dejala Meloni.
Med ključnimi razlogi za to opozorilo je skrb, da bi Trumpova politika “Amerika na prvem mestu” povzročila gospodarske posledice za EU, saj je Trump že v preteklosti zagrozil, da bo EU plačala visoko ceno, če ne bo zadostno povečala uvoza iz ZDA. Poudarek na evropskih reformah za spodbujanje rasti in konkurenčnosti je tako postal še bolj nujen, saj bi protekcionizem ZDA lahko resno ogrozil evropsko gospodarstvo.
Draghijeve reforme za večjo konkurenčnost in rast EU
Med glavnimi temami vrha je bilo razpravljanje o obsežnem reformnem paketu, ki ga je predstavil nekdanji italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Draghi je v svojem poročilu septembra opozoril, da EU čaka “počasno in mučno nazadovanje”, če se ne bo odločila za hitre in korenite reforme. Poročilo vključuje kar 170 predlogov za izboljšanje gospodarskega stanja EU, med drugim tudi prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter prilagoditve za večjo konkurenčnost na svetovnem trgu.
Eden izmed ključnih Draghijevih predlogov je obsežno povečanje investicij v višini 800 milijard evrov na leto, kar bi predstavljalo okoli 5 odstotkov letne gospodarske proizvodnje EU. Vendar pa so nekateri predlogi, kot je pogostejše zadolževanje, sprožili precej razprav med državami članicami, saj si nekatere države, kot sta Nemčija in Nizozemska, želijo ostati varčne. Draghi je poudaril, da je “občutek nujnosti danes večji” kot kadarkoli prej in da EU ne sme več odlašati s ključnimi odločitvami, če želi preprečiti gospodarsko stagnacijo.
Politične krize v Nemčiji in Franciji zapletajo evropske reforme
Poleg gospodarskih izzivov pa EU ovira tudi politična negotovost v nekaterih največjih državah članicah. Nemčija se sooča s politično krizo po razpadu koalicijske vlade, potem ko je kancler Olaf Scholz odpustil liberalnega finančnega ministra Christiana Lindnerja. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa nima zadostne podpore v parlamentu, kar dodatno otežuje prizadevanja za enotnost in odločne reforme znotraj bloka, navaja The Guardian.
Draghi je poudaril, da skupno zadolževanje, ki ga je EU uvedla med pandemijo za financiranje obnovitvenih sredstev, postaja nepogrešljiv instrument, vendar pa to ni edina prednostna naloga. Glavni cilj je vzpostaviti resnično enotni kapitalski trg, kjer bi naložbe in prihranki prosto tekli po vseh državah članicah. Na vrhu so voditelji dosegli načelno soglasje za “novi dogovor o evropski konkurenčnosti,” ki vključuje zmanjšanje birokracije, spodbujanje ključnih sektorjev, kot so obramba, biotehnologija in umetna inteligenca, ter enakopravne pogoje za trgovanje.
Pogledi na nadaljevanje nemške politične krize se med diplomati razlikujejo. Medtem ko je odhod Lindnerja nekaterim prinesel upanje za bolj proaktivno evropsko finančno politiko, drugi menijo, da bo prihodnja nemška vlada potrebovala nekaj časa, da se stabilizira in sprejme konkretne ukrepe.
Portal24; Foto: EU/Wikimedia Commons
