Gladine največjih jezer na svetu dramatično upadajo
Več kot polovica največjih svetovnih jezer in zajetij je v zadnjih treh desetletjih izgubila znatne količine vode, kaže nova študija, ki v veliki meri krivi podnebne spremembe in pretirano porabo vode. Glede na študijo mednarodnih znanstvenikov, ki je bila objavljena v reviji Science, približno četrtina svetovnega prebivalstva živi na območju sušečih se jezer.
Jezera pokrivajo približno 3 odstotke planeta, vendar vsebujejo skoraj 90 odstotkov svetovne tekoče površinske sladke vode in so ključni viri pitne vode, namakanja in energije ter zagotavljajo vitalne habitate za živali in rastline. Toda Jezera so v težavah. Gladina vode v jezerih se spreminja zaradi naravnih podnebnih sprememb dežja in sneženja, vendar nanje vse bolj vplivajo tudi človekove dejavnosti.
Po vsem svetu najpomembnejša jezera beležijo močan upad. Jezero Mead na reki Kolorado na jugozahodu ZDA se je dramatično zmanjšalo zaradi suše in desetletja prekomerne uporabe. Kaspijsko morje med Azijo in Evropo (največje celinsko vodno telo na svetu) zaradi podnebnih sprememb že dolgo upada.
Zmanjšanje gladine vode v številnih jezerih je dobro dokumentirano, vendar so bili obseg sprememb in razlogi zanje manj temeljito raziskani, je dejal Fangfang Yao, glavni avtor študije in znanstvenik na Cooperative Institute for Environmental Research and Science na Univerza Colorado Boulder.
Raziskovalci so uporabili satelitske meritve skoraj 2000 največjih svetovnih jezer in zajetij, ki skupaj predstavljajo 95 odstotkov celotne zaloge jezerske vode na Zemlji. S pregledom več kot 250.000 satelitskih posnetkov od leta 1992 do 2020, skupaj s podnebnimi modeli, jim je uspelo rekonstruirati zgodovino jezera za desetletja nazaj.
Podnebne spremembe in človekove dejavnosti
Rezultati so bili presenetljivi. Ugotovili so, da je 53 odstotkov jezer in zajetij izgubilo znatne količine vode. Neto upad je približno 22 milijard metričnih ton na leto.
Več kot polovico neto izgube količine vode v naravnih jezerih je mogoče pripisati človeškim dejavnostim in podnebnim spremembam. Izgube jezerskih vodnih rezervoarjev so zaznali povsod, vključno z vlažnimi tropiki in hladno Arktiko. To nakazuje, da so svetovni trendi sušenja obsežnejši, kot se je prej mislilo.
Na različna jezera so vplivali različni dejavniki. Netrajnostna poraba vode je glavni razlog za krčenje Aralskega jezera v Uzbekistanu in Saltonskega morja v Kaliforniji, medtem ko so spremembe v padavinah in odtoku povzročile upad Velikega slanega jezera. Na Arktiki se jezera krčijo zaradi kombinacije sprememb temperature, padavin, izhlapevanja in odtoka.
Številni vplivi človeka in podnebnih sprememb na izgubo vode v jezerih do zdaj niso bili znani. Na primer izsušitev jezera Good-e-Zareh v Afganistanu in jezera Mar Chiquita v Argentini.
Podnebne spremembe imajo lahko na jezera številne vplive. Najbolj očiten je povečanje izhlapevanja. Ker se jezera krčijo, lahko to prispeva tudi k izsušitvi okoliškega povodja s čimer se poveča izhlapevanje in pospeši njihov upad.
Za jezera v hladnejših delih sveta je pozimi izhlapevanje čedalje večja težava, saj višje temperature talijo led, ki jih običajno pokriva, zaradi česar je voda izpostavljena ozračju. Te spremembe imajo lahko kaskadne učinke, vključno z zmanjšanjem kakovosti vode, povečanjem cvetenja strupenih alg in izginotjem vodnega življenja.
Pomemben vidik, ki se pogosto ne prepozna, je poslabšanje kakovosti jezerske vode zaradi toplejšega podnebja. Slednje pa obremenjuje oskrbo z vodo za skupnosti, ki so od njih odvisne.
Ne upadajo vsa jezera
Kar zadeva zajetja, je študija pokazala, da je sedimentacija največji dejavnik njihovega upadanja, saj usedlina vstopa v vodo in zmanjšuje prostor. To je grozljiva katastrofa, ki se dogaja leta in desetletja. Jezero Powell, na primer (drugi največji umetno jezero v ZDA) je izgubilo skoraj 7 odstotkov svoje skladiščne zmogljivosti zaradi kopičenja usedlin.
Na sedimentacijo lahko vplivajo tudi podnebne spremembe. Gozdni požari, na primer, ki s segrevanjem sveta postajajo vse intenzivnejši, uničujejo gozdove in destabilizirajo tla ter pomagajo povečati pretok usedlin v jezera in rezervoarje.
“Rezultat sedimentacije je, da rezervoarji sprejmejo manj vode, zaradi česar so manj zanesljivi za oskrbo s sladko vodo in hidroelektrično energijo, zlasti v ZDA, glede na to, da so rezervoarji precej stari,” je dejal Yao.
Ne upadajo vsa jezera. Približno tretjina upada jezera je bila izravnana s povečanjem drugje, je ugotovila študija. Nekatera jezera rastejo in 24 odstotkov jih beleži znatno povečanje količine vode. Študija je pokazala, da so bila to večinoma jezera v manj poseljenih regijah, kot so območja v severnih nižinah Severne Amerike in na tibetanski planoti.
Z jezeri je treba ustrezno upravljati
Vplivi podnebnih sprememb so vidni na nekaterih od teh jezer, saj taleči se ledeniki napolnjujejo jezera, kar predstavlja potencialno nevarnost za ljudi, ki živijo dolvodno. Kar zadeva rezervoarje, je študija pokazala, da sta skoraj dve tretjini doživeli znatno izgubo vode. Do neto povečanja je na splošno prišlo zaradi več kot 180 novih zajetij.
Catherine O’Reilly, profesorica geologije na državni univerzi Illinois, ki ni bila vključena v študijo, je dejala, da nova raziskava zagotavlja uporaben dolgoročni nabor podatkov, ki pomaga razrešiti relativno pomembnost dejavnikov, ki povzročajo upadanje jezera.
“Ta študija resnično poudarja vpliv podnebja na načine, ki so nam blizu – koliko vode nam je na voljo in kakšne so možnosti za povečanje skladiščenja vode. Nekoliko strašljivo je videti, koliko sladkovodnih sistemov je ne more shraniti količino vode kot prej,” je za CNN dejala O’ Reilly.
Ker mnogi deli sveta postajajo toplejši in bolj suhi, je treba jezera ustrezno upravljati. V nasprotnem primeru lahko podnebne spremembe in človekove dejavnosti povzročijo izsušitev prej, kot si mislimo.
