Globalni delniški trgi: Teden v znamenju rasti in sprememb
Globalni delniški trgi so ta teden zabeležili občutno rast, pri čemer so evropski in ameriški trgi dosegli nove najvišje vrednosti. Ključni dejavniki, ki so vplivali na te premike, so bili izvršni ukazi in pripombe ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je po svoji inavguraciji napovedal vrsto političnih in gospodarskih ukrepov. Evropski trgi so ohranili rast kljub grožnjam s carinami, kar je vseevropski indeks Stoxx 600 dvignilo za 1,84 odstotka. Nemški indeks DAX je višji za 2,43 odstotka, francoski CAC 40 za 2,37 odstotka, britanski FTSE 100 pa za 0,71 odstotka.
V evropskem prostoru so k pozitivnim premikom prispevale predvsem industrijske delnice, ki so izstopale z več kot štiriodstotno tedensko rastjo, navaja Euronews. Airbus je pridobil 6,9 odstotka, Rheinmetall 11 odstotkov. Siemens Energy je višji več kot 10 odstotkov, saj je podjetje izkoristilo napoved o povečanju vlaganj v infrastrukturo umetne inteligence v vrednosti 480 milijard evrov. Nemška energetska družba Siemens Energy, ki proizvaja plinske in vetrne turbine ter komponente za električna omrežja, pričakuje znatno povečanje prihodkov zaradi teh naložb.
Delnice Adidasa so se tedensko povečale za 6,32 odstotka, LVMH za 4,43 odstotka, Hermès za 6,89 odstotka, Richemont za 7,28 odstotka, medtem ko je Kering zabeležil rast v višini 3,39 odstotka. Ti premiki so sledili manj agresivni trgovinski politiki proti Kitajski in dodatnim stimulacijskim ukrepom Pekinga, kar je spodbudilo povpraševanje po luksuznih izdelkih.
Wall Street: Inavguracija prinaša optimizem
Ameriški delniški trgi so prav tako beležili občutne tedenske dobičke. Industrijski indeks Dow Jones je pridobil 2,48 odstotka, indeks S&P 500 se je dvignil za 2,04 odstotka na novo najvišjo vrednost. Tehnološko usmerjeni Nasdaq Composite je napredoval za 2,16 odstotka. Rast so spodbudile izjave predsednika Trumpa o povečanju naložb v tehnologije umetne inteligence ter v infrastrukturo.
V indeksu S&P 500 je deset od enajstih sektorjev zabeležilo rast. Prednjačila sta industrijski sektor s 4,18-odstotno rastjo in tehnološki sektor s 3,69-odstotno rastjo. Nasprotno je energetski sektor izgubil 0,71 odstotka, saj so cene nafte upadle zaradi povečanja proizvodnje v ZDA in Trumpovega pritiska na OPEC+ za znižanje cen.
Med tehnološkimi podjetji je Nvidia zrasla za 8 odstotkov, Amazon za 5,4 odstotka, Microsoft za 4,8 odstotka, Meta za 3,13 odstotka, Alphabet za 1,32 odstotka. Po drugi strani so Applove delnice upadle za 6 odstotkov zaradi slabših prodajnih rezultatov na Kitajskem. Tesla je izgubila 3,7 odstotka.
Netflix je ta teden dosegel rekordne vrednosti s 16-odstotno rastjo. Podjetje je objavilo močne četrtletne rezultate, pri čemer so globalni naročniki dosegli 302 milijona, prihodki pa so se povečali za 16 odstotkov.
Azijski trgi: Ukrepi Kitajske in Japonske centralne banke
V Aziji so gibanja delniških trgov odražala vplive lokalnih političnih in gospodarskih odločitev. Japonska centralna banka je po pričakovanju dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk na 0,5 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2008. To je okrepilo vrednost japonskega jena, medtem ko so obeti za osnovno inflacijo za leto 2025 povečani na 2,4 odstotka. Osnovni CPI se je decembra medletno povečal na 3 odstotke z 2,7 odstotka novembra. Kljub temu je Nikkei 225 zabeležil 3,9-odstotno tedensko rast.
Kitajski trgi so sprva beležili upad, vendar so se kasneje povrnili zaradi napovedi kitajske vlade o povečanju pokojninskih skladov za vlaganja v delniške trge. Indeks Hang Seng je tedensko zrasel za 2 odstotka. Kitajski A50 je pridobil 0,5 odstotka.
Blago in valute
Na trgu blaga je bilo gibanje mešano. Ameriški dolar je oslabel, kar je omogočilo okrepitev drugih valut skupine G-10. Zlato se je zaradi povečanega povpraševanja in oslabljenega dolarja približalo rekordnim vrednostim. Cene surove nafte in plina so upadle zaradi povečanja ameriške proizvodnje in pritiska Trumpove administracije na OPEC+ za znižanje cen.
Bitcoin je najprej dosegel rekordno vrednost, nato pa se je umaknil zaradi razočaranja nad izvršnimi ukrepi predsednika Trumpa.
