Globalni izziv: Kako zagotoviti paliativno oskrbo za vse?
Skoraj 74 milijonov ljudi po svetu potrebuje paliativno oskrbo, a mnogi ostajajo brez nje, razkriva nova študija, objavljena v reviji The Lancet Global Health. Paliativna oskrba, ki pomaga izboljšati kakovost življenja in lajšati bolečine pri hudih, pogosto neozdravljivih boleznih, je vse bolj iskana, saj se svetovno prebivalstvo stara in se sooča s kroničnimi boleznimi. Kljub temu razlike v dostopu ostajajo velike, zlasti v državah z nižjimi dohodki, kjer živi kar štiri petine vseh, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba ukrepati hitro, saj se povpraševanje povečuje, zdravstveni sistemi pa zaostajajo.
Paliativna oskrba zajema širok spekter storitev – od dihalnih vaj do protibolečinskih zdravil – in se lahko izvaja doma, v hospicu, domovih za ostarele ali bolnišnicah, navaja Euronews. Namenjena je izboljšanju življenja bolnikov z resnimi zdravstvenimi težavami, ne le tistim na pragu smrti. Študija kaže, da se je število ljudi, ki jo potrebujejo, v zadnjih treh desetletjih povečalo za 74 odstotkov, leta 2021 pa je doseglo 73,5 milijona. V državah z nižjimi dohodki je porast znašal 83 odstotkov, v bogatejših državah pa 46 odstotkov. Dr. Libby Sallnow, zdravnica za paliativno oskrbo z University College London, je za Euronews Health poudarila: “Pričakovana življenjska doba se podaljšuje, a zdrava življenjska doba ne dohiteva tega tempa.”
Spreminjajoče se potrebe po paliativni oskrbi
Vzroki za potrebo po paliativni oskrbi se s časom spreminjajo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bile nalezljive bolezni glavni razlog, a njihov vpliv je upadel – kljub začasnemu porastu med pandemijo covida-19. Danes so v ospredju kronične bolezni, kot so rak, srčne bolezni in demenca, zlasti v državah z visokimi dohodki. V revnejših državah paliativno oskrbo najpogosteje potrebujejo ženske, stare med 20 in 49 let, medtem ko so v bogatejših državah to predvsem ženske nad 70 let, pogosto zaradi demence. “Ljudje živijo dlje z več boleznimi in resnejšim trpljenjem, ki ga je treba obvladovati že veliko prej v življenju,” pravi Sallnow.
Otroci predstavljajo manjši delež tistih, ki potrebujejo to oskrbo – njihov delež je z 25 odstotkov leta 1990 padel na 14 odstotkov leta 2021. Sallnow to označuje kot “pravi dosežek”, saj kaže na napredek pri obvladovanju hudih bolezni pri mlajših. Vendar pa naraščajoče potrebe odraslih ostajajo velik izziv, saj zdravstveni sistemi pogosto niso pripravljeni na obseg in kompleksnost teh zahtev.
Velike vrzeli v dostopnosti storitev
Dostop do paliativne oskrbe ostaja ena najbolj zanemarjenih težav v zdravstvu. Lani je evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozoril, da v regiji, ki zajema 53 držav, vsako leto umre 4,4 milijona ljudi, ki potrebujejo to oskrbo, pri čemer se številka še povečuje. Rak prizadene skoraj štiri od desetih teh bolnikov, sledijo bolezni srca, demenca in kronične pljučne bolezni. Evropsko združenje za paliativno oskrbo priporoča dve specializirani službi na 100.000 prebivalcev, a povprečje v Evropi dosega le 0,79, več kot polovica držav pa ima omejene vire.
Pomanjkanje zdravnikov, slaba ozaveščenost in pravne ovire pri uporabi opioidov so le nekatere od ovir, ki jih izpostavlja WHO. Študija poudarja, da je težava globalna – v državah z nižjimi dohodki je dostop še posebej omejen, kar povečuje neenakost. Sallnow meni, da bi morali paliativno oskrbo ločiti od povezav z rakom ali koncem življenja ter jo vključiti v širše medicinske prakse. “Prvi korak je priznati, da je smrt neizogibna in da medicina ne sme le preprečevati smrti, temveč tudi lajšati trpljenje,” dodaja.
