Globalni trgi rastejo, centralne banke presenetijo z odločitvami
Svetovni borzni trgi so nadaljevali z rastjo, saj so se referenčne vrednosti delnic dvignile v neznano območje, donosi na državni dolg pa so se večinoma znižali. Ta premik je prišel po presenetljivem koraku Švicarske narodne banke, ki je omilila svojo monetarno politiko kot prva večja centralna banka v tem ciklu, le dan za tem, ko je Federal Reserve (FED) potrdila svoja pričakovanja glede znižanja obrestnih mer do leta 2024.
Dolar je okrepil svoje vrednosti proti švicarskemu franku, ki je oslabel. Jen je ostal stabilen, blizu svojih najnižjih ravni v zadnjih štirih mesecih. Na Wall Streetu so se vsi trije glavni indeksi povzpeli na nove rekordne vrednosti, saj so sledili so podobnim dosežkom na japonskih in evropskih trgih ter v zlatu.
Pozitivno naravnanost do tveganj je še dodatno spodbudila odločitev ameriške centralne banke, ki je v sredo zaključila svoje redno zasedanje brez sprememb obrestnih mer ali napovedi znižanja obrestnih mer, kljub pričakovanjem 75 bazičnih točk znižanja v letošnjem letu. Vlagatelji so to novico interpretirali kot pozitivno, zlasti v luči nedavne negotovosti glede možnega zmanjšanja napovedi zaradi visoke inflacije.
Joe Saluzzi iz Themis Trading je komentiral, da običajno rast dolarja prinese padec delniških trgov. Tokratna novica Švicarske narodne banke pa je verjetno spremenila to dinamiko. Dodal je, da je bila izjava predsednika Feda Jeroma Powella o nameri počasnejšega zmanjševanja bilance stanja, ki jo je primerjal z “lahko QE”, optimističen signal za trge.
Bank of England je prav tako prispevala k tednu odločitev globalnih centralnih bank z ohranitvijo nespremenjenih obrestnih mer. Dodali so, da se britansko gospodarstvo premika v pravo smer za začetek zniževanja obrestnih mer. To je pozitivno vplivalo na britanski indeks FTSE 100, ki je narasel za 1,9 odstotka. Britanski funt je oslabel 1,04 odstotka na 1,2654 USD.
Presenečenje iz Švice
Največje presenečenje tedna je prišlo iz Švice, kjer je Švicarska narodna banka znižala svojo glavno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 1,50 odstotka. Slednje je presenetilo trge in povzročilo oslabitev švicarske valute.
Evro je dosegel najvišjo vrednost po juliju 2023, saj je zrasel za 1,2 odstotka na 0,978 franka. Dolar je pridobil 1,27 odstotka na 0,898 franka, kar predstavlja štirimesečni vrh. Evropski delniški trg STOXX 600 je nadaljeval z rekordnimi dosežki. Vrednost indeksa je tako narasla za 0,9 odstotka, kar je sovpadlo s padcem donosov švicarskih obveznic.
Ameriška centralna banka FED je obrestne mere ohranila med 5,25 in 5,5 odstotka, kar je bilo pričakovano. Predsednik Powell je dejal, da visoki odčitki inflacije ne spreminjajo osnovne predpostavke o počasnem zmanjševanju cenovnih pritiskov in potrdil nadaljevanje trdne gospodarske rasti.
Trgi že napovedujejo, da bosta FED in Evropska centralna banka (ECB) začeli z zniževanjem obrestnih mer na junijskih srečanjih. Ameriški delniški trgi so se prav tako povečali. Dow Jones industrijsko povprečje je naraslo za 269,24 točke (0,68 odstotka), S&P 500 za 16,9 točke (0,32 odstotka). Nasdaq Composite je višje za 32,43 točke (0,2 odstotka).
Japonski Nikkei in tajvanski tehtani indeks sta vsak zabeležila 2 odstotka rast na rekordne ravni. MSCI svetovni indeks je pridobil 5,28 točke (0,68 odstotka). Na ameriškem trgu obveznic so donosi najprej padli, nato pa so se povečali, kar je bilo posledica padca tedenskih zahtevkov za nadomestilo brezposelnosti in pozitivnega poročila o indeksu nabavnih menedžerjev v proizvodnji.
Valute, nafta, zlato
Ameriški 10-letni donos je padel za 0,2 bazične točke na 4,269 odstotka, medtem ko je 2-letni donos narasel za 3,9 bazičnih točk na 4,6427 odstotka. Nemški 10-letni donos je padel za 3 bazične točke na približno 2,40 odstotka.
Indeks dolarja je pridobil 0,765 odstotka na 104,02, medtem ko je evro padel za 0,59 odstotka na 1,0858 USD. Japonski jen je oslabel za 0,25 odstotka na 151,635 za dolar. Zlato je doseglo novo rekordno vrednost 2.222,39 USD za unčo, čeprav je njegova cena kasneje nekoliko padla na približno 2.181 USD za unčo. Cena ameriške nafte je padla za 0,47 odstotka na 80,89 USD za sod, medtem ko je cena Brenta padla za 0,41 odstotka na 85,59 USD za sod.
[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Freepik
