Golob nedotakljiv? Komisija oprostila Goloba, opozicija vre
Parlamentarna preiskovalna komisija, ustanovljena z namenom preiskave domnevnega političnega vmešavanja v delo policije, je sprejela vmesno poročilo, v katerem je premier Robert Golob oproščen sumov vplivanja na aretacijo ruskih vohunov. Seja, ki je bila sprva namenjena razpravi o programu dela komisije, se je preusmerila na sprejetje poročila, kar je presenetilo opozicijske poslance, ki so se seje zato odločili obstruirati.
Koalicijska večina pod vodstvom predsednika komisije Aleša Rezarja (Gibanje Svoboda) je kljub nasprotovanju opozicije potrdila vmesno poročilo, ki Bobnarjevo in Lindavove obtožbe proti Golobu označuje za lažne. Zaslišanja kronske priče, premierja Goloba, ni bilo, saj je po besedah Rezarja komisija ugotovila, da ni dokazov o njegovi vpletenosti v preiskavo. Opozicija je takšno odločitev označila kot kršenje demokratičnih norm ter napovedala ločeno mnenje.
Komisija: “Golob ni imel vpliva na policijsko preiskavo”
Kot je pojasnil Rezar, so v vmesnem poročilu ugotovili, da premier Golob ni bil v komunikaciji z direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joškom Kadivnikom v obdobju od 18. novembra do izvedbe aretacije vohunov. “Datum aretacije je bil vedno en sam, se ni spreminjal,” je poudaril Rezar in pojasnil, da je bil datum določen na podlagi taktičnih razlogov ter v skladu s sodelovanjem s tujimi obveščevalnimi agencijami.
Opozicijski poslanci, zlasti iz vrst SDS-a in NSi-ja, so odločno protestirali proti sprejetju poročila brez zaslišanja premierja Goloba, ki je sicer v preteklosti javno izjavil, da je pripravljen predložiti vse potrebne dokaze. Po poročanju MMC RTV SLO je poslanec SDS-a Andrej Poglajen opozoril, da ”pričakuje, da bo Golob prišel na zaslišanje in bo odgovarjal na vsa vprašanja, ne samo tista, ki mu jih bodo nekako vnaprej očitno pripravili njegovi poslanci˝.
Opozicija meni, da vmesno poročilo temelji na enostranskih informacijah in ni ustrezno preučeno, saj opozicijski člani pred obravnavo niso imeli možnosti, da bi se z njim podrobno seznanili. Kot je poudaril poslanec SDS-a Poglajen, je “sprejemanje nekega vmesnega poročila v danem primeru preprosto izprijeno”.
Razklanost komisije glede pričanja Bobnarjeve in Lindava
Obtožbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki sta pričala o domnevnem vmešavanju Goloba, je Rezar označil za neresnične. Po njegovem mnenju naj bi Bobnarjeva in Lindav želela z lažmi bodisi diskreditirati premierja bodisi vplivati na sodni proces v korist ruskih vohunov. ˝Kadar koli premier stopi pred javnost, pove drugo neresnico,˝ je komentirala Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja in dodala, da je zaskrbljujoče, kako lahko tako pomembna pričanja označijo za laž brez temeljitejše preiskave.
Kritični so bili tudi drugi člani opozicije, ki so izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da so bili postavljeni pred že sprejeto odločitev. “Če ne bi imeli ničesar za skrivati, bi predsednik vlade, tako kot je na eni od televizij rekel, prišel, pričal, pripeljal priče, prinesel dokaze – nič od tega se ni zgodilo,” je dodala Čadonič Špelič, pri čemer je izpostavila, da so koalicijski poslanci, vključno s predsednikom komisije Rezarjem, odgovorni za neustrezno preučitev in prehiter sprejem poročila.
Po poročanju MMC RTV SLO je Matej Tašner Vatovec iz Levice na vprašanje o nujnosti Golobovega zaslišanja podal diplomatski odgovor: ˝Mislim, da je bilo teh podatkov sicer dovolj, ne bi pa škodilo, če bi tudi premier povedal svojo plat zgodbe.˝ Vatovec meni, da je poročilo razdelilo politično prizorišče na dva tabora – SDS in NSi na eni strani ter Gibanje Svoboda na drugi strani, pri čemer so nasprotujoče si interpretacije o vplivu premierja postale predmet širših političnih konfliktov.
Opozicija vztraja: Hitenje pri sprejemanju ogroža demokratične postopke
Obstrukcija seje komisije in obtožbe o pristranskem vodenju preiskave so ustvarili politično napetost, ki nakazuje na nadaljnje spopade med opozicijo in koalicijo. Po mnenju opozicije bi preučitev pričanj in celostna analiza podatkov zagotovila večjo verodostojnost poročila. Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja je izpostavila, da je odločitev o zavrnitvi Golobovega zaslišanja pomenila ˝strašno odgovornost˝, saj se s tem odvzema možnost za polno razjasnitev dogodkov.
Obenem opozicija poudarja, da sprejem poročila na tak način zmanjšuje integriteto državnega zbora. ˝Institut preiskovalne komisije je nekaj, kar je treba spoštovati in proces znotraj tega instituta,˝ je pojasnil poslanec SDS-a Andrej Poglajen. Nasprotno je Rezar opisal opozicijsko obstrukcijo kot ˝politični teater˝, ki po njegovih besedah ne odraža dejanskih ugotovitev komisije.
S tem, ko je bila opozicija izključena iz postopka podrobnejše preučitve poročila, je poslanec SDS-a Poglajen ocenil, da gre za ponovni primer ˝teptanja demokratične ureditve in delovanja DZ-ja˝.
Ob koncu seje je Rezar poudaril, da sprejetje vmesnega poročila temelji na preverjenih dejstvih in ne na kazenski ovadbi, ki jo je policija podala zoper premierja, saj naj bi preiskava jasno izključila možnost, da bi premier vplival na operativne odločitve v zvezi z aretacijo vohunov.
Kljub potrditvi vmesnega poročila pa je opozicija odločena nadaljevati boj za popolno preglednost procesa in pričakuje, da bo komisija omogočila zaslišanje premierja, kar bi pripomoglo k dokončni razjasnitvi vseh okoliščin.
Portal24; Foto: Vlada RS X
