Predsednik vlade Robert Golob je v intervjuju za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija naslovil številna aktualna vprašanja, ki so v zadnjih tednih zaznamovala slovensko in mednarodno politično dogajanje. V ospredju pogovora z novinarko Petro Marc so bili predvsem sklepi nedavnega vrha zveze Nato v Haagu, kjer je med članicami potekala razprava o morebitnem povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Golob je v zvezi s tem poudaril, da takšne deklaracije niso pravno zavezujoče in da Slovenija ostaja trdno zavezana sklepu državnega zbora o postopnem zvišanju obrambnih sredstev na 3 odstotke BDP-ja do leta 2030.
Predsednik vlade se je dotaknil tudi drugih perečih tem, kot so pomen civilnih projektov znotraj obrambnega proračuna, prihodnost vojaških zmogljivosti Slovenije, vključno z oblikovanjem bataljonskih bojnih skupin, ter vprašanje varnosti države. Govoril je tudi o stališčih Slovenije do vojne v Gazi in ravnanja Izraela, ter o napetostih znotraj Evropske unije pri sprejemanju ukrepov.
Na vrhu Nata v Haagu je bila sprejeta deklaracija o zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP-ja, kar je sprožilo razprave o zavezah zaveznic. Premier Golob je poudaril, da Slovenija ostaja zavezana že dogovorjenim ciljem: “Slovenija je ves čas zagovarjala eno in isto, in tudi sam sem v svojem nastopu jasno poudaril, da smo odgovorna članica Nata, da bomo izpolnjevali svoje že dogovorjene obveze, ki znašajo 2 odstotka v letošnjem letu in postopno dvigovanje na 3 odstotke v letu 2030.”
Premier je dodal, da sklepi Nata niso pravno zavezujoči: “Nato deluje po sistemu soglasnega dogovora, se pa na njem ne v resnici glasuje, niti niso taki sklepi ali deklaracije pravno zares zavezujoči.”
Slovenija je skupaj z drugimi državami dosegla varovalke v deklaraciji, ki omogočajo ohranitev obstoječih ciljev (2–3 % BDP-ja), kar bo preverjeno leta 2029. Golob je izrazil prepričanje, da bo Slovenija do takrat izpolnila vse zaveze, vključno z oblikovanjem dveh bataljonskih bojnih skupin.
Na vprašanje o burnih razpravah v koaliciji je Golob pojasnil, da so nesoglasja posledica komunikacijskih šumov, a je poudaril: “Pomembno je, da se zazremo naprej, da pojasnimo ljudem in predvsem, da delamo za skupne cilje.”
Skupni cilj je postopno zviševanje obrambnih izdatkov za 0,2 odstotka letno do 3 odstotkov BDP-ja do leta 2030. Zanikal je, da bi šumi ogrozili stabilnost koalicije: “Po mojem mnenju ne. Ampak ne, jaz sem prepričan, da ne.”
Civilni projekti in varnost
Golob je izpostavil, da razlika med 3 in 5 odstotki BDP-ja za obrambo vključuje civilne projekte, kot so civilna zaščita, gasilci in odpornost na podnebne spremembe.
“Ni, nikoli ni bilo mišljeno, da 5 odstotkov pomeni orožje,” je dejal in dodal, da Slovenija že vlaga v takšne projekte. Poudaril je tudi pomen celostnega pristopa k varnosti: “Ne verjamem, da se doseže varnost države samo z orožjem.” Slovenija zato načrtuje reaktivacijo teritorialne obrambe in krepitve rezerv.
Glede kršitev Izraela v Gazi je Golob izrazil ostro stališče: “To, kar se dogaja v Gazi, je zločin in prepričan sem, da bodo zločinci prej ali slej za to morali odgovarjati.”
Slovenija skupaj z nekaterimi državami pripravlja ukrepe, ki jih bo izvedla enostransko, če ne bo evropskega soglasja. Upanje za skupne ukrepe vidi na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov EU, kjer odločitve temeljijo na dvotretjinski večini.
Na vprašanje o regulaciji cen goriv na avtocestah je Golob pojasnil: “Zato se je vlada odločila, da zadrži regulacijo goriv in zato smo jo tudi razširili še na avtoceste, da imamo stvari pod nadzorom z vidika bodočih podražitev, ki bi se lahko zgodile zaradi zaostrenih razmer in vojne na Bližnjem vzhodu.” Napovedal je pogovor s predsednikom uprave Petrola, da bi uskladili komunikacijo in vlogo Petrola kot družbeno odgovornega podjetja.
Foto: Daniel Novakovi/STA/Gov.si
