Ob mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici so se v Sloveniji in na veleposlaništvu v Sarajevu poklonili spominu na 8372 žrtev tragedije iz julija 1995. Ob tej priložnosti je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve izrazilo podporo preživelim in znova pozvalo k zavedanju nevarnosti, ki jih prinašajo sovražni populizem, zanikanje zločinov in poveličevanje storilcev.
Na dan, ko se spomin obolele Srebrenice vrača v zavest Evrope in sveta, je v ospredju spoštovanje žrtev ter poziv k trajnemu miru.
“Minilo je 30 let od te velike tragedije, ko so bili storjeni vojni zločini. Izveden je bil genocid – največji zločin. Nič ne more spremeniti teh dejstev, nihče ne more izbrisati te strašne zgodovine. Njihovo trpljenje je naš skupni dolg. Kot mednarodna skupnost in kot posamezniki moramo storiti vse potrebno, da zaščitimo življenja in preprečimo, da se takšni zločini nikoli več ne ponovijo kjerkoli na svetu. Zanikanje genocida ter poveličevanje vojnih zločincev je nesprejemljivo in zavržno dejanje,” je poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
V sporočilu so na ministrstvu izpostavili, da poklon srebreniškim žrtvam predstavlja moralno obveznost. Genocid v Srebrenici po njihovih besedah ostaja opomin, kam lahko vodijo militantni nacionalizem, sovražni populizem in retorika izključevanja.
Slovenija kot članica Varnostnega sveta OZN si po navedbah ministrstva neprekinjeno prizadeva za zaščito ranljivih, za spoštovanje človekovih pravic in za vladavino prava, obenem pa podpira evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine.
Premierjeva poslanica
Ob obletnici se je žrtvam poklonil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je spomnil na neizbrisno rano, ki jo je genocid pustil na vesti človeštva.
“Danes se z globokim spoštovanjem in žalostjo spominjamo Srebrenice. Kraja, ki je postal simbol enega najtemačnejših poglavij sodobne evropske zgodovine. Genocid, ki se je tam zgodil pred tridesetimi leti, je pustil neizbrisno rano na vesti človeštva in nas opominja, da mir, resnica ter sočutje niso samoumevni,” je zapisal predsednik vlade.
Po njegovih besedah Srebrenica ni le geografska oznaka, ampak simbol trpljenja in spomin na zamolčane zgodbe. “Srebrenica ni le ime kraja. Je tudi ime bolečine, ki še vedno odzvanja v tišini grobov, v solzah mater, žena in otrok. Je krik tisočerih, ki nikoli niso dobili priložnosti, da bi povedali svojo zgodbo. In je opomin, da resnica, čeprav boleča, mora živeti. Kakor je dejala ena od mater Srebrenice: ‘Ni orožja, ki bi ubilo cel narod, in ni radirke, ki bi izbrisala resnico.'”
Predsednik vlade je opozoril, da se trpljenje nedolžnih nadaljuje tudi danes. “Tudi danes, tri desetletja kasneje, gledamo trpljenje nedolžnih: v Ukrajini, Gazi, Sudanu in drugje po svetu. Prevečkrat ostajamo brez glasu tam, kjer bi morali govoriti; brez dejanj tam, kjer bi morali ukrepati. Prav zato ima spomin na Srebrenico tolikšen pomen. Ne le kot opomin, ampak kot zaveza, da ne bomo nikoli več obrnili pogleda stran.”
Slovenija se po besedah predsednika vlade poklanja vsem, ki so izgubili svoje najbližje. “Njihova imena ostajajo zapisana ne le v spominih, temveč tudi v naši skupni vesti. Izrekamo iskreno sočutje njihovim svojcem, vsem preživelim, ki nosijo to bolečino vsak dan znova.”
Zaključil je z mislijo, da je spomin zaveza prihodnosti. “Spominjamo se, ker ne smemo pozabiti. Spominjamo se, ker smo zavezani resnici in pravičnosti. In ker v tej boleči preteklosti iščemo modrost za prihodnost, v kateri se takšna grozodejstva ne bodo več ponovila.”
Foto: Wikimedia/Michael Büker
