Golobova balkanska finančna afera: Razkrita nova dejstva o vrtoglavih nakazilih
Golobova balkanska finančna afera z novimi razkritji, ki odstirajo tančico s sumljivih financ transakcij, ki so zaznamovale obdobje njegovega direktorovanja v državnem energetskem podjetju GEN-i, dobiva nove razsežnosti. Kljub številnim že obstoječim dokazom, imenom in enormnim finančnim zneskom, ki so bili premeščeni med državnimi in zasebnimi podjetji, ostaja afera še vedno delno prikrita javnosti.
Nedavno objavljene informacije razkrivajo nove dimenzije afere, ki se je odvijala v ozadju energetskih in finančnih sektorjev Balkana. Tokrat je profil na družbenem omrežju X objavil podatke. Slednji pa nakazujejo na morebitne “pomanjkljivosti” varovalnega mehanizma Urada za preprečevanje pranja denarja. Profil je opozoril na nekatera nenavadna nakazila, ki so bila izvedena med Golobovim mandatom, vključno z vrtoglavimi zneski, ki so bili nakazani v tujino.
S skupnim zneskom okrog 255 milijonov evrov nakazil v rizične države v obdobju devetih let se porajajo vprašanja o pristnosti in namenu teh transakcij. Podatki, pridobljeni od ERAR, razkrivajo sumljiva nakazila, ki so bila izvedena pod Golobovim vodstvom. Kljub očitkom in naraščajočim dokazom Golob vztrajno zanika vse obtožbe, ki mečejo senco na njegovo vodstveno obdobje v GEN-i.
Čudežni deček
Mediji so Goloba nekoč označevali kot “čudežnega dečka” in Steve Jobsa energetik. Najnovejša razkritja pa integriteto in verodostojnost njegovega vodstva postavljajo pod vprašaj. Obtožbe nakazujejo, da bi lahko bil vpleten v preprodajo električne energije, ki naj bi potekala na škodo slovenskih potrošnikov, katerih položnice za elektriko so bile občutno višje v primerjavi s sosednjimi državami, kot je Hrvaška.
Očitne nepravilnosti v zabeleženih nakazilih so bile odkrite, ko je profil na družbenem omrežju primerjal podatke ERAR z informacijami, objavljenimi na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja za leto 2016. Ugotovljeno je bilo, da so na ERAR-ju izpuščena določena nakazila, zlasti tista, ki so bila poslana v Beograd in Sarajevo. Skupni izpuščeni znesek je znašal kar 30.367.410 evrov za leto 2016. Leta 2019 je bil izpuščeni znesek še višji in je znašal 31.946.237 evrov.
Kosovo in Hrvaška
Dodatne informacije razkrivajo, da je hčerinska družba GEN-I, GEN-I Beograd, med leti 2015 in 2022 izvedla dve bančni operaciji s krovnim kosovskim podjetjem veleposlanika Kosova na Hrvaškem, Martina Berishaja. Berishaj, ki je član vladajoče kosovske stranke premierja Albina Kurtija, je v navedenem obdobju opravil več gotovinskih dvigov. Berishaj je izsledljiv denar tako spremenil v neizsledljivega.
Novinar Luka Perš je na podlagi informacij iz Erarja poudaril, da je med letoma 2015 in 2021 iz slovenske matične družbe GEN-I bilo nakazanih skoraj 81 milijonov evrov na hčerinska podjetja v Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Velika skrb je, da ne obstaja ustrezno spremljanje teh sredstev. Perš je opozoril na poročila kosovskih in albanskih medijev, ki trdijo, da je del teh sredstev morda bil uporabljen v volilni kampanji Albina Kurtija. Poleg tega so se pojavile namigovanja, da je del denarja lahko bil uporabljen tudi v slovenski volilni kampanji.
Z odkritimi nepravilnostmi in vprašanji, ki se pojavljajo, se postavlja vprašanje, kdaj bo razkrita celotna resnica o tem finančnem škandalu.
Foto: STA
