Vlada je na včerajšnji dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi NIJZ. Po spremembi je predvideno, da za čas do imenovanja strokovnega direktorja naloge strokovnega direktorja opravlja vršilec dolžnosti in ne več generalni direktor NIJZ. Trenutno je to Milan Krek. Govorice o razrešitvi Kreka s položaja krožijo že nekaj časa.
Vlada Janeza Janše je pred tem maja 2021 sprejela spremembo sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), s katero je predvidela uvedbo položaja strokovnega direktorja. Naziv direktor pa se po takratni spremembi spreminja v generalnega direktorja. Strokovnega direktorja NIJZ bo imenoval in razreševal generalni direktor, so takrat predvideli na vladi.
Milan Krek
Zdajšnji generalni direktor Milan Krek v teh dneh poudarja, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi. V nedeljo je na Portalu Plus objavil daljši zapis, v katerem med drugim navaja, da mu je Bešič Loredan v enem od telefonskih pogovorov dejal, da njegov odstop zahteva premier Robert Golob. Bešič Loredan “pa je samo eksekutor”.
Krek v svojem zapisu navaja, da gre za “posameznike, ki so člani strokovnega sveta za zdravstvo v stranki SD”. V petkovi izjavi za STA je sicer poudaril, da ne bo odstopil, ker da na položaj direktorja NIJZ ni bil imenovan politično, temveč na podlagi strokovnih kompetenc.
Bešič Loredan
Bešič Loredan je v izjavi za medije včeraj pojasnil, da je s Krekom večkrat govoril in da ta ne uživa njegovega zaupanja. Na vprašanje, zakaj je tako, je odgovoril, da zaradi nekaterih Krekovih potez v obdobju epidemije bolezni covid-19, ki jih ni izpeljal. Za katere poteze gre, ni pojasnil. Ob tem je spomnil, da so bili na prvi seji vlade imenovani novi vladni predstavniki v svetu NIJZ.
Imenovanje
Svet zavoda je Kreka za direktorja NIJZ imenoval 25. aprila 2020. Pred tem je funkcijo vršilca dolžnosti nekaj časa opravljal epidemiolog Ivan Eržen.
Med drugim je odmevala njegova izjava z začetka aprila 2020, ko je bil še predstojnik območne enote NIJZ Koper. Takrat je ocenil, da bi bilo, če Slovenija ne bi sprejela ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, na vrhuncu epidemije covida-19 okuženih 480.000 oseb. V takratnem prvem valu epidemije pa bi umrlo 90.000 Slovencev, je dejal.
Vir: Siol
Foto: Siol
