Gospodarske reforme razdelile EU: del držav pripravljen ukrepati brez soglasja vseh

Evropski voditelji so na neformalnem srečanju v Belgiji znova odprli vprašanje, kako preseči dolgotrajne politične zastoje pri gospodarskih reformah in pospešiti konkurenčnost Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem izpostavil junij kot ključen časovni mejnik, do katerega bi morale članice doseči jasen dogovor o nadaljnjih korakih, vključno z uporabo skupnih finančnih instrumentov.

Macron je ob robu srečanja poudaril, da je potreben konkreten napredek. Če tega ne bo, bo po njegovih besedah treba razmisliti o drugačnih poteh sodelovanja, tudi zunaj klasičnega soglasja vseh 27 držav članic. Po njegovem mnenju je sedanja dinamika odločanja prepočasna glede na izzive, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo.

V ospredje razprav se je znova postavilo tako imenovano okrepljeno sodelovanje, mehanizem, ki omogoča, da najmanj devet držav skupaj uvede določene politike, če soglasja na ravni celotne Unije ni mogoče doseči. Gre za pravni okvir, ki že obstaja v evropskih pogodbah in je bil v preteklosti uporabljen pri več pomembnih projektih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da Unija pogosto napreduje s hitrostjo najpočasnejših članic. Po njenem mnenju bi lahko okrepljeno sodelovanje omogočilo hitrejši premik naprej, zlasti pri projektih, ki so ključni za dolgoročno gospodarsko rast. Med konkretnimi pobudami je izpostavila vzpostavitev unije varčevanj in naložb, ki naj bi omogočila lažje čezmejno usmerjanje zasebnih prihrankov v strateške projekte, ter t. i. 28. pravni režim za poenotenje pogojev ustanavljanja podjetij v EU.

Če do poletja ne bo zaznanega zadostnega napredka, bi se po njenih besedah lahko razprava o uporabi tega orodja še okrepila.

Premier Golob po neformalnem vrhu EU: Evropa mora delovati hitreje in odločneje

See more

Strah pred Evropo dveh hitrosti

Kljub temu ideja Evrope dveh hitrosti ostaja politično občutljiva. Predsednik Evropskega sveta António Costa je poudaril, da ostaja njegov prvi cilj doseči dogovor vseh držav članic. Ob tem je priznal, da evropske pogodbe ponujajo tudi druge rešitve, če soglasje ne bo mogoče.

Razprava o večtirni Evropi je dobila dodatno težo zaradi naraščajoče skrbi glede zaostajanja EU za glavnimi svetovnimi tekmeci, predvsem Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Nemški kancler Friedrich Merz je govoril o nujnosti hitrega in odločnega ukrepanja, medtem ko je danska premierka Mette Frederiksen priznala, da je bila še pred leti do takšnega pristopa zadržana, danes pa ga vidi kot realno možnost.

Podporo iskanju bolj prožnih oblik sodelovanja so izrazili tudi drugi voditelji, med njimi španski premier Pedro Sánchez. Posebno pozornost je pritegnil tudi nastop Maria Draghija, nekdanjega predsednika Evropske centralne banke, ki je voditeljem priporočil razmislek o uporabi okrepljenega sodelovanja na področjih, kot so enotni trg, cene energije ter varčevanja in naložbe.

Čeprav je koncept dvohitrostne Evrope pogosto sporen, v praksi že obstaja več vzporednih struktur, kot sta evrsko območje in schengenski prostor. Poleg formalnih mehanizmov se države vse pogosteje povezujejo tudi v manjših političnih in gospodarskih skupinah, kar kaže na vse večjo pripravljenost za iskanje pragmatičnih rešitev zunaj klasičnih okvirov odločanja v EU.