Gospodarski izzivi: ECB pred novim znižanjem obrestnih mer?
Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na novo znižanje obrestnih mer, ki naj bi bilo objavljeno v četrtek. Odločitev prihaja v času, ko gospodarske skrbi v evroobmočju prevladujejo nad trdovratno inflacijo. Ključna referenčna obrestna mera, mejni depozit, naj bi se po napovedih znižala na 2,5 odstotka. Lani je ECB že izvedla polno znižanje za en odstotek, januarja pa je sledilo dodatno znižanje za 0,25 odstotka. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump obljubil uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije, kar sproža zaskrbljenost zaradi možne nadaljnje upočasnitve gospodarske rasti v regiji.
Odločitev ECB prihaja v zahtevnem obdobju, saj se Evropa sooča z naraščajočimi gospodarskimi in političnimi izzivi, piše Euronews. Trumpove napovedane carine, ki naj bi začele veljati čez teden dni za Kanado in Mehiko, vključujejo tudi dodatno 10-odstotno dajatev na kitajsko blago, s čimer se skupna uvozna dajatev povečuje na 20 odstotkov. Grožnja z 25-odstotnimi carinami na evropski uvoz pa še dodatno povečuje negotovost, saj je evropsko gospodarstvo močno odvisno od svetovnih trgov.
Evropa se sooča z nadaljnjimi gospodarskimi in političnimi izzivi
Gospodarstvo evroobmočja je v zadnjem četrtletju leta 2024 stagniralo, kar povečuje pritisk na ECB. Trumpove carinske grožnje so sprožile zaskrbljenost, saj bi lahko 25-odstotne carine na EU po oceni Inštituta Kiel skrčile realni bruto domači proizvod (BDP) za 0,4 odstotka v prvem letu. Po podatkih Evropske komisije bi carine na jeklo in aluminij prizadele izvoz v vrednosti 28 milijard evrov. Nemčija in Francija, največji evropski gospodarstvi, sta v zadnjem četrtletju leta 2024 beležili krčenje BDP. Nemško gospodarstvo se je skrčilo drugo leto zapored, pri čemer so visoke cene energije zaradi rusko-ukrajinske vojne močno obremenile proizvodni sektor. Nemške avtomobilske proizvajalce, ki so že pod pritiskom, bi Trumpove carine še posebej prizadele.
Poleg gospodarskih težav so se pojavili tudi politični izzivi. Trumpovi spopadi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši so dodatno zapletli položaj Evrope, ki se sooča z nestabilnostjo na vzhodni meji. Ti dejavniki še povečujejo nujnost ukrepov ECB za podporo gospodarstvu.
V ospredju podatki o inflaciji v EU
Ključni ekonomski kazalnik, ki bo vplival na odločitev ECB, je marčevski hitri indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), ki bo objavljen ta teden. Inflacija v evroobmočju se je januarja povzpela na 2,5 odstotka, kar je četrti zaporedni mesec rasti, predvsem zaradi hladnega vremena in povečanega povpraševanja po energiji. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da inflacija ostaja na poti k ciljni ravni 2 odstotka srednjeročno, a opozorila, da bo gospodarstvo v bližnji prihodnosti ostalo šibko. Februarja naj bi se letna inflacija umirila na 2,3 odstotka zaradi padca cen energentov, osnovni CPI brez nestanovitnih postavk pa naj bi znašal 2,6 odstotka, kar je manj kot januarja, ko je dosegel 2,7 odstotka.
Analitiki napovedujejo, da bo ECB po pričakovanem znižanju ta teden do konca leta obrestno mero za depozite znižala na 2 odstotka, kar vključuje dodatnih 50 bazičnih točk. Ti ukrepi naj bi spodbudili gospodarsko aktivnost v regiji.
Evro je prejšnji petek padel na 1,0375 za ameriški dolar, kar je najnižja raven po 13. februarju. Trumpove tarifne grožnje krepijo dolar zaradi pričakovanj naraščajoče inflacije v ZDA, medtem ko ohlapnejša politika ECB slabi skupno valuto. Tržni udeleženci ocenjujejo, da bi lahko par EUR/USD letos dosegel pariteto. Kljub temu evropski delniški trgi letos prekašajo ameriške, saj je indeks Euro Stoxx 600 zrasel za skoraj 10 odstotkov, DAX za 13 odstotkov, medtem ko je S&P 500 pridobil le 1,5 odstotka. Pričakovanja nižjih obrestnih mer in povečani vojaški izdatki zaradi Trumpovih pozivov krepijo evropske borze, zlasti obrambne zaloge.
Portal24; Foto:Pixabay
