Govorica telesa: Urška Klakočar Zupančič in protokol

Oblačenje in obnašanje kot vidika govorice telesa vplivata na socialne vidike bivanja, skozi refleksijo pozameznika posredno tudi na njegovo razumevanje položaja v družbi. Neverbalna komunikacija je namreč način, kako izražamo svojo osebnost, občutja in razpoloženje. 

Urška Klakočar Zupančič s svojim obnašanjem nekoliko odstopa od običajnih okvirjev funkcije, ki jo zaseda. Je predsednica Državnega zbora Republike Slovenije in po statusu je to druga najvišja funkcija v državi. Nad njo je samo še Predsednik države RS. Glede na funkcijo obstajajo tudi pravila obnašanja, ki jih pogosto imenujemo kar protokol.

Protokol

Beseda  protokol izhaja iz grščine in sicer iz besede  protokollon (protos–  prvi  in  kollon–  lepiti).  Označevala je kos papirja (lahko tudi trak), ki se je nalepil na dokument zato, da ga je zaščitil. Sčasoma tudi kot dokaz, da gre za originalen, verodostojen dokument. 

Na nek način res lahko rečemo, da je protokol nekakšno lepilo, ki povezuje uradno življenje v družbi. Protokol namreč zagotavlja, da se odnosi med ljudmi,  državami  ali  organizacijami  odvijajo učinkovito in brez sporov.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je definiran kot »uradna in družabna pravila za  medsebojne  stike  uradnih  predstavnikov  držav«  (SSKJ,  1999).

Protokol je torej nek postopek, katerega cilj je, da se vsi udeleženci dogodka obnašajo svojemu položaju  primerno. Namen je, da  se  vsakemu zagotovi mesto, ki mu pripada glede na njegov  položaj v družbi. 

Protokol je torej nek postopek, katerega cilj je, da se vsi udeleženci dogodka obnašajo svojemu  položaju  primerno. Namen je,  da  se  vsakemu zagotovi mesto, ki mu pripada glede na njegov  položaj v družbi. 

Vendar pa je potrebno razlikovati med pravili protokola in lepim vedenjem oz. primerno vzgojo. Ljudje namreč obnašanje spremljamo ves čas in na podlagi opazovanja delamo tudi zaključke.

O tem, kako ljudje delamo zaključke ob opazovanju, sem na primeru hoje Roberta Goloba pisal TUKAJ.

Ekscesen dogodek sproži opredeljevanje, komentarje, ocene in nenazadnje tudi sodbe o osebi ali osebah, ki so vpletene v tak ekscesni dogodek. 

Urška Klakočar Zupančič očitno uživa v nekoliko ekscesnih dogodkih, zbujanju pozornosti in nasploh pompu, ki se sproža okoli nje potem, ko nekaj “zakuha”. Kako si sicer drugače razlagati takšno obnašanje na dogodku, kot je bil sprehod po rdeči preprogi pred častno stražo Slovenske vojske. Se je res tako težko sprehoditi v miru pred ljudmi, bez mahanja, plesa in nastavljanja kameram kot kakšna pop ikona pred hotelom? 

V nadaljevanju se bom zato posvetil nekaj dogodkom, ki so Urško Klakočar Zupančič po mojem mnenju posebej zaznamovali s stališča neverbalne komunikacije, v tem njenem kratkem času do danes v vlogi predsedujoče Državnemu zboru.  

Rdeči čeveljci

Rdeči čeveljci so na ustanovni seji aktualnega sklica Državnega zbora dvignili precej prahu. Del javnosti se je zgražal nad izzivalnostjo, govorili so celo o sramotenju Državnega zbora kot najvišje zakonodajne ustanove v državi. Drugi del javnosti pa ji je priskočil na pomoč. Kolegice in somišljenice so se prihodnji dan, v znak podpore, prav tako obule v rdeče čevlje. 

Pravila oblačenja so odraz razumevanja pravil v družbi. A tudi odraz upora v času in prostoru.

Lep primer upora, o čemer sem pisal TUKAJ, je bila npr. nošnja moških oblek v času razsvetljenstva.

Obleke, kot jih poznamo danes pod pojmi “civilna obleka”, “formalna moška obleka” itd., so takrat predstavljale simbol zavračanja ločitve ljudi na aristokrate in ostale. 

Zdi se mi, da je bila pozornost v zvezi s čevlji kanček pretirana. Mislim, da so bili rdeči čeveljci gospe preprosto všeč, njeno razumevanje “biti lepo in slavnostno oblečena” je vključevalo kontrast med črno obleko in rdečimi čevlji, vloge predsednice Državnega zbora pa do takrat še ni izkusila z negativne strani v smislu, da bodo ljudje iskali karkoli, da bodo lahko komentirali in po možnosti tudi opravljali.

Še posebej slednje je bilo potem očitno tudi širše, ko so se druge njene kolegice, večinoma tudi novo imenovane članice Državnega zbora, družno naslednji dan obule v rdeče čevlje, kot znak solidarnosti. Mene je vse skupaj bolj spominjalo na punčke v petem ali šestem razredu, ki želijo kljubovati zaradi kljubovanja, ne zaradi resnega razloga.

Oblačenje in obnašanje kot vidika govorice telesa vplivata na socialne vidike bivanja, skozi refleksijo pozameznika posredno tudi na njegovo razumevanje položaja v družbi. Neverbalna komunikacija je namreč način, kako izražamo svojo osebnost, občutja in razpoloženje. 

Sporočamo kdo smo in kakšen okus, občutek in potrebo imamo glede naše vidnosti v družbi. Med drugim tudi, koliko znamo in koliko smo sposobni sprejeti pravila, med katera sodijo tudi nenapisana pravila oblačenja in obnašanja v javni sferi. 

Sprehod po rdeči preprogi

Na predvečer dneva državnosti se je na Kongresnem trgu v Ljubljani odvila osrednja državna proslava. Po rdeči preprogi se je med drugimi sprehodila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Ko je hodila mimo častne čete, se je ob zvoku aplavza ustavila, se obrnila proti ljudem ter razprla roke.

Ta gesta pa je sprožila burne odzive. Na eni strani zgražanje nad tašnim obnašanjem na protokolarnem dogodku, po drugi strani pa iskanje načinov, kako prikazati takšno obnašanje kot sprejemljivo. Izrazi, ki smo jih lahko poslušali njej v obrambo, so bili: igrivo, razposajeno, veselo. 

Menim, da takšno obnašanje na protokolarnem dogodku ni sprejemljivo. Predsednica Državnega zbora enostavno ni Kim Kardashian. Gre za ugledno funkcijo v družbi in ta ugled je potrebno varovati. Še več, s takšnim obnašanjem je pokazala nespoštovanje do samega dogodka in s tem do države Slovenije

Da vse le ni bilo v najlepšem redu, je za enega od medijev priznala tudi sama. Dejala je, da ob prihodu na rdečo preprogo ni pričakovala “bučnega aplavza in vzklikov”.  Žal pa je potem nadaljevala z opravičevanjem svojega obnašanja v smislu, da se ljudem ne obrača hrbta ipd. To so navadne bučke.

Protokol je protokol in en navaden sprehod po rdeči preprogi bi pa človek vseeno pričakoval, da bo psihično zdržala in ga izpeljala kot se šika. Proslava je v počastitev Dneva državnosti in ne za počastitev Urške Klakočar Zupančič.

Izjava pred novinarji v Državnem zboru

V bistvu se je zgodil zgolj neljub dogodek. Med dajanjem izjave za novinarje se je namreč zapletla z izgovorjavo besede “špekulirala”. Nerodnost, ki se lahko zgodi vsakomur, pa je nato precej dramatično želela popraviti s smehom in govorico telesa češ, se zgodi. In res je, se zgodi.

Zato ta dogodek izpostavljam zgolj v poduk vsem, ki tako ali drugače nastopajo javno. Del javnosti, v tem primeru npr. družabna omrežja, bo za vsako ceno skušal prikazati obnašanje kot negativno. Zato pred kamerami res pazljivo. Če k temu dodam še fukcijo Predsednice Državnega zbora, potem samo še dvakrat bolj pazljivo. Sicer omembe nevreden dogodek hitro prerase v spletno senzacijo in posledično kup kritik. 

Zelenski v Državnem zboru

Da pa pričujoči zapis ne bo deloval preveč kritično velja ob koncu pripomniti, da Urška Klakočar Zupančič zelo lepo bere. To je bilo posebej očitno ob pozdravnem nagovoru Volodimirju Zelenskem, ki je v petek 8. julija 2022 preko video povezave nagovoril prisotne v Državnem zboru.

Z obnašanjem na tem dogodku je Urška Klakočar Zupančič tudi pokazala, da se lahko drži protokola in se zna obnašati svoji vlogi in teži dogodka primerno. Pohvalno.

Edvard Kadič

Več o Edvardu Kadiču TUKAJ