Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) po prvem pregledu nove koalicijske pogodbe ocenjujejo, da dokument vsebuje več dolgo pričakovanih usmeritev za izboljšanje poslovnega okolja, povečanje produktivnosti in krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da bi lahko zapisane razvojne usmeritve “preko uspešnejšega gospodarstva prispevale tudi h krepitvi socialne države in javnih storitev”.
Ob tem pa je opozorila, da bo ključno predvsem izvajanje dogovorjenih zavez.
“Pričakujemo, da bodo te zaveze v nadaljevanju podprte tudi s konkretnimi ukrepi in jasnimi prioritetami pristojnih ministrstev,” je poudarila.
GZS izpostavlja davke, produktivnost in debirokratizacijo
Na GZS ocenjujejo, da koalicijska pogodba vključuje več področij, na katera gospodarstvo opozarja že dlje časa.
“Koalicijska pogodba po prvem pregledu vsebuje številne zaveze in izboljšave poslovnega okolja, na katere GZS pa tudi pomembnejši ekonomisti in strokovnjaki opozarjajo že dolgo,” je dejala Vesna Nahtigal.
Dodala je, da predlagane spremembe “gredo v smeri razvoja Slovenije in večje produktivnosti gospodarstva”, kar bi po njenem mnenju lahko prispevalo tudi k “zagotavljanju javnih storitev in dobrobiti za vse”.
Med ključnimi področji, ki jih na zbornici posebej pozdravljajo, izpostavljajo:
- povečanje produktivnosti in investicij,
- bolj spodbudno davčno okolje,
- debirokratizacijo,
- energetiko,
- digitalizacijo,
- zaposlovanje in razvoj kadrov,
- podporo zagonskim podjetjem.
GZS pozitivno ocenjuje napovedi glede nacionalnega programa produktivnosti in industrijske politike, pa tudi napovedano razbremenitev stroškov dela, razvojno kapico, spremembe dohodnine in spremembe na področju davka od dohodkov pravnih oseb.
“Finančna vzdržnost ne pomeni zmanjševanja socialnih pravic”
Nahtigal je ob tem poudarila, da finančne vzdržnosti države ne vidijo v zmanjševanju socialnih pravic ali slabšanju javnih storitev.
“Finančno vzdržnost ukrepov ne vidimo v zmanjševanju socialnih pravic in ošibitvi javnih storitev, pač pa v izboljšanju učinkovitosti delovanja javnega sektorja, zmanjšanju nepotrebnih administrativnih bremen ter neproduktivnih aktivnosti in projektov,” je zapisala.
Na področju energetike GZS podpira usmeritev v “zanesljivo in cenovno dostopno energijo” s kombinacijo jedrske energije, hidroelektrarn in obnovljivih virov energije.
Pozitivno ocenjujejo tudi načrte za digitalizacijo javnih storitev, med drugim vzpostavitev enotnega digitalnega okna za državljane in podjetja.
GZS pričakuje konkreten izvedbeni načrt
Na zbornici ob tem opozarjajo, da bodo ključni predvsem konkretni ukrepi in časovnica izvajanja.
“Prav izvedbena ambicioznost bo odločilna za to, ali bodo zapisane usmeritve dejansko prispevale k višji konkurenčnosti Slovenije,” poudarjajo.
GZS predlaga tudi dodatno konkretizacijo podpore investicijam, raziskavam, razvoju in inovacijam, predvsem pri razvojnih skladih, finančnih mehanizmih, podpori velikim projektom ter komercializaciji raziskav.
Vesna Nahtigal je ob tem izpostavila še potrebo po dolgoročnem nacionalnem gospodarskem načrtu do leta 2035.
“Slovenija potrebuje nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035,” je poudarila in dodala, da bi morala država jasno določiti ključne strateške gospodarske panoge ter oblikovati izvedbeno zavezujoče razvojne ukrepe.
