GZS za podporo podjetjem predlaga davčne spremembe
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predstavila predlog mini gospodarske davčne reforme, ki je namenjen pomagati podjetjem v Sloveniji. Reforma vključuje različne ukrepe, kot so postavitev zgornje meje na socialne prispevke, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda in znižanje davka od dohodkov pravnih oseb. Osnovni cilj te reforme je spodbujanje gospodarske rasti in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
V okviru reforme, predlaga GZS, naj bi se zgornja meja socialnih prispevkov postavila na 2,5-kratnik povprečne plače oziroma 5500 evrov bruto. Ta predlog bo veljal tako za prispevke delodajalcev kot delojemalcev, skladno z modeli, ki jih že uporabljajo nekatere srednjeevropske države. Prav tako predlagajo odpravo petega dohodninskega razreda, s čimer bi povečali mejo za obdavčitev z najvišjo dohodninsko stopnjo.
Predlog znižanja davka na kapitalske dobičke in dividende za pet odstotnih točk ter ponuja možnost izbire med veljavno cedularno obdavčitvijo in sintetično obdavčitvijo, ki je bolj ugodna za zavezance z nizkimi prihodki. Stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb bi postopno znižali z 19 na 15 odstotkov v štirih letih, olajšavo za investiranje pa bi povečali s 40 na 50 odstotkov.
Predlog za poenostavitev nagrajevanja
GZS predlaga tudi spremembo zakonodaje za poenostavitev nagrajevanja zaposlenih iz dobička podjetij, pri čemer se prizadevajo za davčno motivacijo za krepitev lastništva zaposlenih. S tem bi mlada podjetja dobila spodbudo za hitrejšo rast in možnost vključitve zaposlenih v lastniško strukturo.
Druge predlagane spremembe vključujejo dvig meje za izkoriščanje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru in vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra z uvedbo P-računov za spodbujanje varčevanja prebivalstva za varnejšo starost.
Na GZS opozarjajo na ohlajanje gospodarstva, še posebej na upad novih naročil v proizvodnji, kar je glavni razlog za skrb. Poudarjajo, da je potrebno takoj ukrepati z davčno reformo. Poleg tega so zaskrbljeni tudi zaradi zanesljive oskrbe z električno energijo, še posebej po zaprtju šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju leta 2033, ko bo Slovenija večinoma odvisna od uvoza elektrike.
Nasprotovanje morebitnim spremembam bolniških dopustov
GZS in druge gospodarske organizacije nasprotujejo morebitnim spremembam bolniških dopustov, ki bi podaljšale obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca. Ta predlog vlade vidijo kot korak nazaj, ki bi poslabšal že tako zahtevne razmere, v katerih deluje slovensko gospodarstvo.
Predsednik vlade Robert Golob je izpostavil, da se je vlada odločila vlagati v razvoj in prihodnost, ne pa v bolniške dopuste. Gospodarstveniki izražajo zaskrbljenost zaradi vedno večje finančne in administrativne obremenitve, ki jim jo nalaga vlada, ter grožnje z dodatnimi davčnimi bremeni, ki bi še dodatno otežili poslovanje.
Skupno, predlogi GZS za mini gospodarsko davčno reformo predstavljajo celostni pristop k spodbujanju gospodarske rasti in konkurenčnosti, medtem ko nasprotovanje spremembam bolniških dopustov in drugim predlaganim ukrepom vlade kaže na širše zaskrbljenosti gospodarskih akterjev glede trenutnega stanja in prihodnjih obetov slovenskega gospodarstva.
