” Danes je treba najti konsenz, je glede slovenskega predloga za takojšnjo podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini ob prihodu na vrh EU povedal slovenski premier Robert Golob. Poudaril je, da Slovenija ne bo blokirala podelitve statusa Ukrajini, vendar pa to ne pomeni, da Slovenija ne bo vztrajala glede BiH, “tudi do jutra, če bo treba”.” (Vir)
Ko se je Robert Golob zavzel za enako obravnavo BiH kot Ukrajine, glede pristopanja v članstvo EU, sem v oddaji Ura moči nekaj dni kasneje (Planet TV, 26. 6. 2022) napovedal, da gre za prve resne signale repozicioniranje slovenske zunanje politike. Za počasen a zanesljiv obrat politike proti Moskvi.
Najprej pridejo na vrsto pisma, s katerimi se sondira javnost, potem sledijo signali za odpiranje prostora pravim mnenjskim voditeljem v ključnih oddajah in rubrikah, sčasoma bo sledilo utrjevanje stališč skozi razne skupne izjave voditeljev držav ali političnih grupacij (če voditeljev ne bo) in na koncu konkretno pogojevanje. Tako to v politiki deluje.
Ni bilo potrebno čakati prav dolgo. Signal je sledil kar skozi BBC, ko se je Robert Golob, s sklicevanjem na nekakšno prorusko večinsko voljo Slovanov na zahodnem Balkanu, zavzel, da se je treba z Rusi lepo pogovarjati. O tem je Portal24 poročal tukaj. Jedrna Evropa je namreč nasprotnica ruske agresije in podpornica ukrajinske obrambe. Sicer je Golob res skoraj v isti sapi obljubil tudi podporo predsedniku Ukrajine Zelenskemu. Zakaj bi to storil? Ker Rusija potrebuje most, nekoga, ki širi meje sprejemljivega zato, da sčasoma še včeraj nepojmljivo postane jutri vsaj za silo sprejemljivo. Tako kot to počno plačani anonimneži na družbenih omrežjih in kot so to počeli petkovi kolesarji za demonizacijo Janeza Janše.
V kratkem tako napovedujem, da bosta sledila še kakšen signal ali dva, nato se bodo pojavili prvi komentatorji v Odmevih, 24ur zvečer, še kakšen Studio ob 17h in po raznih mnenjskih rubrikah. Tam bodo izbranci vedno bolj usklajeno prepevali v en glas o tem, da so Rusi vseeno pomemben igralec in da je nujno, da se pogovarjamo tudi z njimi.
Seveda so pomembni, brez dvoma. To vemo že zdaj. Pol Evrope je vitalno odvisno od njih glede energije. A ostanite z menoj, cilj je namreč privatizacija segmenta energetike v Sloveniji in zakaj je podreditev medijev tako pomembna v tem smislu.
Cilj je privatizacija segmenta energetike.
Vzporedno in usklajeno namreč tečejo aktivnosti za popolno pokoritev medijskega prostora. Pod krinko levo desnega spopada, se po eni strani popolnoma prevzema RTV Slovenija, po drugi strani pa usklajeno napada drugače misleče medije s ciljem utišanja, verjetno tudi uničenja.
Pokoritev RTV Slovenija
V juniju je npr. Ministrica za kulturo Asta Vrečko na novinarski konferenci sporočila, da njeno ministrstvo stavko zaposlenih na RTV podpira. Ne, ni šala, prav ste prebrali. Delodajalec podpira stavko svojih zaposlenih. Še več, dodala je, da jo skrbijo napovedane kadrovske spremembe (tj. krčenje dopisniške mreže).
V bistvu je samo ponovila besede Tanje Fajon, zunanje ministrice, ki je s političnimi pritiski na javno RTV sploh začela. O tem je ta portal pisal TUKAJ. S tem je podprla usmeritev te vlade o tem, da se bo za vsako ceno polastila vpliva na medij. To je še posebej zanimivo v luči nastopne predstavitve takrat še bodoče Ministrice za kulturo, ki je pred odborom v Državnem zboru dejala takole: “Kultura in umetnost ne smeta biti podvrženi partikularnim interesom vsakokratne oblasti in prav tako ne prepuščeni trgu.”
Za boljše razumevanje s kom imamo pravzaprav opravka na tej misiji podrejanja RTV Slovenija, kar citiram opis s spletne strani MMC in sicer:
” Vrečko je dolgoletna aktivistka, bila je članica Delavsko-punkerske univerze in ustanovna članica Iniciative za demokratični socializem, ki je po združitvi s stranko TRS postala stranka Levica. Je namestnica koordinatorja stranke Levica, koordinatorica strokovne skupine za kulturo in članica lokalnega odbora Ljubljana, v katerem je v preteklosti opravljala tudi funkcijo koordinatorice. Je tudi ljubljanska mestna svetnica.” (Vir)
Zakaj je pomembno razumeti, kdo Asta Vrečko je?
Citiram kar svoj odgovor iz intervjuja z menoj v tedniku Demokracija TUKAJ. Citiram:
“Smo v demokraciji in kapitalizem je ta čas naš ekonomski sistem. Levica, ki je naravno proti kapitalizmu, je med zadnjimi državnozborskimi volitvami prišla na oblast. Pričakujem, da ne bo izdala svojih volivcev in da se bo trudila za spremembo najprej ekonomskega in nato tudi širšega družbenega sistema.” [Edvard Kadič, TUKAJ]
To bodo aktivno sprožili v naslednjih dneh s prevzemom RTV Slovenija. To je ključni korak, saj “pravilno” poročanje o zadevah zagotavlja mir pred javnostjo. Ključni korak za utišanje vseh in vsakogar, ki bi kakorkoli pomolil nos v privatizacijske apetite. O vladnem predlogu sprememb Zakona o RTV je ta portal pisal TUKAJ.
Kaj prinašajo spremembe v Zakonu o RTV? Kolektivizacijo, umik osebne odgovornosti in vračanje vpliva političnih botrov v programsko shemo na glavna vrata. Za razumevanje vloge kolektiva in zakaj je to za strujo Aste Vrečko tako pomembno, sem pisal TUKAJ.
Preberi: Etični pogon ima kratko sapo. TUKAJ
Gre za izvorno razliko v dojemanju upravljanja s sistemom.
Uničenje pluralnosti mnenj in medijske krajine
Druga plat istega kovanca podreditve medijske krajine je utišanje oz. uničenje medijev, ki ne tulijo v isti rog kot osrednji mediji, ki jih obladuje tranzicijska levica. Pop TV, Odlazkov imperij (Necenzurirano, Svet24, Večer, Radio1, Radio Aktual), Mladina, Delo, Dnevnik in nekaj plačanih blogerskih pritiklin slovenske medijske krajine.
Če je večina medijskih strokovnjakov in analitikov ob pozivih skrajnega levičarskega aktivista Domna Savića pred leti o tem, kje državna podjetja lahko in kje ne smejo oglaševati, zgolj zamahnila z roko, to ni storil takratni Predsednik vlade Marjan Šarec. Ne, on se je zavzel in podprl te skrajne ideje. Pozor, ta isti Marjan Šarec je danes spet v vladi. Kljub temu, da mu je ljudstvo na zadnjih volitvah pokazalo vrata.
Pozor, ta isti Marjan Šarec je danes spet v vladi. Kljub temu, da mu je ljudstvo na zadnjih volitvah pokazalo vrata.
Prvi tak resen signal letos je bil napad na novinarja Bojana Požarja v mesecu marcu letos, z napovedjo pripornega naloga. Grozilo je, da bo vsaj za 30 dni tj. do državnozborskih volitev letos aprila, utišano njegovo delo, vključno z oddajo Ura moči na Planetu TV, ki jo vodi.
Naslednji udarec, zanimivo da na isto tarčo tj. oddajo Ura moči in analitike v njej, ki politično neopredeljeno komentirajo stanje na političnem parketu, je bil sicer nekoliko štorast, vseeno pa dovolj jasen. O tem sem pisal TUKAJ.
V teh dneh smo priča stopnjevanju tega pritiska na medije, ki niso po meri vladajoče koalicije. Sprožila ga je kar do včeraj neodvisna novinarka(?) RTV Slovenija, danes poslanka Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc. Poslanka je v DZ izpostavila klic gledalca v oddajo Kdo vam laže? na Nova24 TV, ki je pozival, da naj si ljudje priskrbijo orožje ter odziv voditelja oddaje na ta poziv.
DA, prav ste uganili. Plaz je predvidljiv. 24ur (vir) Mladina (vir), Reporter (vir) , Necenzurirano (vir) … O poročanju na radijskih postajah, skritem strateškem orožju tranzicijskih privatizatorjev, kdaj drugič podrobneje.
Tudi kolega, občasni komentator na tem portalu Miha Kovač, je ta dogodek komentiral (TUKAJ). Z njim se v veliki večini strinjam tudi sam. Predvsem v delu, da je vsako javno pozivanje k nasilju potrebno nemudoma ustaviti. A to, da se pozivov k nasilju v času Janševe vlade ni ustavilo, danes pomeni, da se jih ustaviti sploh več ne da. Danes se jih lahko samo še izkorišča za svoje pritlehne cilje, na levi ali desni. Meje sprejemljivega so razširjene in za to ima zaslugo petkov kolesariat in trenutna vladajoča koalicija.
A to, da se pozivov k nasilju v času Janševe vlade ni ustavilo, danes pomeni, da se jih več ustaviti ne da. Danes se jih lahko samo še izkorišča za svoje pritlehne cilje, na levi ali desni.
Podreditev medijske krajine za privatizacijo energetike je ključna
Medijska krajina je izjemno pomembna za vsako oblast. Ne bom javno razpravljal, kaj bi morali sredina in desnica storiti tukaj iz zdaj zato, da ne bosta medijsko popolnoma poraženi. Žal ta trenutek, brez korenitih sprememb, vse kaže v to smer. Medij Domovina je zaenkrat še ti. dovoljena opozicija, njihovi analitiki in komentatorji imajo na RTV še odprta vrata. Ostali zgolj izjemoma, nekateri pa niti to ne.
Podreditev medijske krajine je za izvedbo privatizacije drugega finančno najmočnejšega državnega podsistema (prvi je zdravstvo) ključno. Tako kot preusmeritev tankerja javnega mnenja od Bruslja proti Moskvi.
Cena, ki jo bo Slovenija plačala na tej poti, bo visoka. Res visoka. Ne le z izgubo segmenta v energetiki v smislu, da bo sprivatiziran in posledično izven državnega nadzora.
Če ne bo v naslednji sredinsko desni vladi velikost “cojones” prevladujoči kriterij, je slovenska demokracija verjetno za vse večne čase izgubljena. Sprivatizirana, medijsko nadzorovana in gospodarsko osiromašena država, kjer se mladi izšolajo, nato pa odletijo v svet.
Nekakšen ohranjeni izvorni Balkan. Kraj, kjer se večini delati ne splača, kjer država nekako zagotavlja kruh, gorivo in dopust v kampih na Hrvaškem, peščica pa s plastiko v žepih, ustnicah in jahtah deli nasvete o tem, kako bo jutri bolje. Samo še malo je potrebno počakati.
* parafraziran znameniti citat iz stripa Alan Ford, ki ga izreka eden od likov v stripu Sir Oliver vsakič, po telefonu, ko namerava kaj ukrasti
Opomba: Mnenje avtorja ne odraža nujno tudi mnenja Uredništva.
