Halo, luzerji iz gospodarstva, pridite, javna uprava vas potrebuje!
Včasih sem se rad pošalil s stavkom, da je hudič največjo prevaro v zgodovini izpeljal s tem, da je svet prepričal, da ne obstaja. Avtor te misli je Charles Baudelair, zapisal pa jo je l. 1864 v časniku Le Monde.
Danes se s to idejo ne hecam več. Prevečkrat se je že izkazala za resnično.
Dobrih ljudi nam v slovenskem javnem življenju že kronično primanjkuje. V politiki to pomeni, da primanjkuje ljudi, ki mislijo s svojo glavo in jim lastne besede pomenijo tudi zaveze. Da znajo videti dobro tudi v predlogih drugače mislečih, predvsem pa znajo videti čez plot svoje denarnice, lokalnega kurnika in interesov svoje opcije.
Pred dnevi smo spremljali zanimivo zgodbo v ljubljanskem mestnem svetu.
Svetniki Gibanja Svoboda so, glede nagrade za (ne)uspešnost direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana, glasovali tako, kot je predlagal župan Zoran Jankovič.
Ali je bilo takšno glasovanje del politične trgovine ali pa iskrene podpore predlogu, ni pomembno. Njihovo glasovanje ni bilo po godu šefu, premierju Golobu. Njegov prvi namestnik, aktualni zdravstveni minister Bešič Loredan, se je namreč javno izrekel proti Jankovičevem predlogu.
Dobili so, ne boste verjeli, opomin z vrha Gibanja Svoboda. Pozor, opomin(!) in s tem sporočilo, kako naj se glasuje v bodoče. Tako, kot pravi vrhovni šef in ne tako, kot zahteva lokalni šerif.
Baje, da ljubljanski svetniki niso pet let stari otroci. Baje so tudi opravilno sposobni odrasli ljudje, ki odločajo o usodi mesta Ljubljana. Kaj bo naslednji korak njihovega vodstva ob naslednji (ne)poslušnosti? Bodo njihove mame morale na Golobov dvor na zagovor?
Negativna selekcija in 72 besed na leto
Sliši se smešno, je pa žalostno. A to je zgolj utrinek posledic kadriranja ljudi, ki ne vedo za kaj gre v politiki, niti jih to verjetno sploh ne zanima.
Drugače ni možno razumeti njihove podpore izgradnji “drekovoda” čez zajetje mestne pitne vode. Enako, kot ni možno razumeti, da Policija pride na gradbišče in pred lastniki (!?) parcele ščiti ograjo, ki so jim jo postavili na njihovi parceli!
Ja, prav ste prebrali. Negativna selekcija kadriranja po linijah moči in političnega vpliva, ima posledice na vseh nivojih javne uprave, pa če nam tisti nesrečni policaj tam sredi njive, med prepirom o ograji, deluje še tako nedolžno in naivno.
Si lahko predstavljate, da je npr. poslanec Gibanja Svoboda Dejan Zavec, v skoraj letu dni mandata v Državnem zboru, spregovoril zgolj 72 besed?
Dvanajst mesecev krat povprečnih 3.500 eur bruto plače na mesec, znese 42.000 eur oz. 583 eur javnih sredstev za vsako njegovo izrečeno besedo.
Zakaj je npr. Dejan Zavec, nekoč vrhunski športnik, mr. Simpatikus in tudi sicer baje čisto “fajn možakar”, tako pomemben za delovanje omrežja, ki svoje poslanke in poslance jemlje kot opravilno nesposobne otroke? Jih celo kaznuje z javnimi opomini in jih vidi zgolj kot glasovalni stroj?
Znan obraz je pač privlačen za volilke in volilce. Zakaj pa bi sicer nekdo za svojega predstavnika volil človeka, ki spravi skupaj celih 72 besed na leto?
To ni posmeh Dejanu Zavcu ad personam. Gre za dejstvo, da v enem letu z 72 besedami težko zastopaš svoje volilno okolje drugače, kot z obrazom in nasmehom s plakata, predvsem pa z glasovanjem tako, kot reče šef.
Poln kapilarni sistem družbe z ideološko pripadnimi posamezniki je namreč tisto, kar omogoča vladanje. Če ni naklonjenosti kapilarnega sistema mikro odločanja, tudi vladanja ni.
Luzerji so zato še posebej zaželjeni. Sistem potrebuje namreč odvisne, prestrašene ljudi, ki se bojijo za svoje preživetje.
Če zmagate jutri na volitvah, nimate pa omrežja “svojih” ljudi, boste že čez nekaj mesecev tam, kjer ste bili pred volitvami. Nikjer, pa še umazano ime boste imeli.
Ihta zaposlovanja aktualne politike
V zadnjem letu smo zato priča neverjetni ihti zaposlovanja vseh in vsakogar, kjer se le da. Z enim samim kriterijem, pripadati mora levosučni ideologiji.
Gre za zamenjavo generacij post jugo ideologije tranzicijske levice, ki želi vladati naprej. To je tudi eden od razlogov, zakaj to vlado vodi Levica in ne Golob. Na etični pogon pač ne gre prav dolgo.
Kandidati za službe odločevalcev morajo biti pripadni progresivističnim idejam. Če že niso “hard core” LGBTiQ, morajo biti vsaj simpatizerji, ob tem pa še trobentači zelenega prehoda, ne glede na ceno za Slovenijo. Nujno morajo zagovarjati podnebno pravičnost ali vsaj solidarno prihodnost. Karkoli že to dvoje pomeni. Pa pljuvati čez avtomobile in glorificirati kolesa. Če zapade sneg, pa delo od doma. 30 ur na teden, ne več. Če tega ni, pa vsaj dvakrat na leto mahati z mavrično zastavo nekje na socialnih omrežjih. Če so ob vsem tem še zavozili kakšen projekt in so do grla v kreditih, toliko bolje.
Grožnja je odstranjena, vsaj začasno
Politična zmaga, ki jo je izpeljala tranzicijska levica lani aprila, je odstranila grožnjo, da bi Slovenija zmanjšala zaostanek za vodilnimi v Evropski uniji, kot je to zastavila Janševa vlada.
Politična zmaga, ki jo je izpeljala tranzicijska levica lani aprila, je namreč odstranila grožnjo, da bi Slovenija zmanjšala zaostanek za vodilnimi v Evropski uniji, kot je to zastavila Janševa vlada.
Sistem, kot je bil nastavljen, bi se za preživetje moral slej ko prej otresti tranzicijskih profiterjev, ki Slovenijo držijo v primežu.
Namesto podjetniške miselnosti pa je danes v ospredju varna služba v javni upravi.
Res mislite, da je bila neslana šala Roberta Goloba s povabilom neuspešnim gospodarstvenikom v službo v javno upravo tako naključna?
Gre za razmišljanje in delovanje nekoga, ki si je mirno, brez kančka sramu, omislil milijonsko nagrado za monopolno preprodajo državne elektrike iz nuklearke. Vaša naloga je le to, da ste servilni in bo vse ok. Sicer boste prejeli opomin, kasneje ukor, nato pa ostali brez eksistence. Orwell v vsej svoji veličini.
Zakaj se danes ukvarjamo z minimalno plačo in ne s tem, kako privabiti medicinske sestre iz Avstrije k nam na delo?
Še bolje, zakaj se vam ideja o zaposlovanju medicink iz Avstrije pri nas zdi nemogoča? Ste obupali nad Slovenijo?
Otroci jugonostalgije tranzicijskih privatizerjev nas pospešeno vračajo v čase Jugoslavije. (O tem sem pisal tukaj.)
Vračajo nas v čase, ko v Sloveniji ljudje iz Hrvaške, Srbije, Bosne itd. tudi po 30-ih letih niso znali pet stavkov sestaviti slovensko. Ni jim bilo treba. Zanimivo, da ta vlada danes umika pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev slovenskega državljanstva.
Enako, kot je ukinila Muzej osamosvojitve narodu, ki se je končno osamosvojil jarma Jugovine. Ta vlada gre še dlje v deljenju javnosti. Oznanja pobude za postavitev nekakšnega spomenika ljudem, ki so nasprotovali osamosvojitvi.
“Ć” ni slovenski. Je odmev Jugoslavije po Sloveniji in Jugoslavija, točneje uradni Beograd, je bil nasprotnik Slovenije v procesu osamosvajanja. Zdravljenje srpskega ponižanja s poniževanjem zmagovalcev 30 let po osamosvojitvi je bistvo celotne zgodbe. Ne pa PR bučke z izbrisanimi.
“Ć” ni slovenski. Je odmev Jugoslavije po Sloveniji in Jugoslavija, točneje uradni Beograd, je bil nasprotnik Slovenije v procesu osamosvajanja. Zdravljenje srpskega ponižanja s poniževanjem zmagovalcev 30 let po oamosvojitvi je bistvo celotne zgodbe.
Naše in vaše oz. naše, ne vaše
Medtem, ko konzervativni pol pravi, da je ta družba naša in vaša, progresivni pol tišči sistem “samo po naše in nič drugače”. Zato je zaposlovanje “naših” ta trenutek tako pomembno. Ker jih jutri, če progresivni del izgubi na volitvah, itak ne bo nihče metal iz služb.
Se še spomnite, kaj je bil prvi (!) korak aktualne vlade? Izdelava seznamov ljudi, ki jih je zaposlila Janševa vlada. Zanimivo, kajne?
Roko na srce, konzervativni del družbe bi se lahko tudi že kaj naučil iz zgodovine.
Ali pa vsaj nekoliko bolj tenkočutno prisluhnil besedam Charlesa Baudelaira iz uvoda te kolumne.
V dobro Slovenije, seveda.
Edvard Kadič
Več o avtorju TUKAJ