Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z ministrico Matejo Čalušić na čelu začelo usklajevanja z ključnimi deležniki v agroživilski verigi, kjer so v ospredje postavili vprašanje rastočih stroškov in vpliva geopolitičnih razmer na cene hrane.
Na srečanju so sodelovali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije ter varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik. Razprava je bila usmerjena predvsem v iskanje kratkoročnih rešitev za zaščito tako kmetov kot potrošnikov.
Energenti kot osrednji problem
Sogovorniki so bili enotni, da trenutno največji pritisk prihaja s področja energentov. Višji stroški energije se neposredno prenašajo skozi celotno verigo – od kmetijskih gospodarstev do predelovalne industrije in trgovine.
Ob tem so opozorili, da podražitve ne zadevajo le goriv, temveč tudi repromaterial, kar dodatno povečuje stroške pridelave hrane. Posledice se tako hitro prelijejo v končne cene za potrošnike.
Predlogi ukrepov: v igri tudi nižji DDV
Ministrica je predstavila okvirne predloge interventnih ukrepov, ki pa so še v fazi usklajevanja znotraj vlade. „Pripravili smo osnovna izhodišča, ki jih moramo najprej obravnavati znotraj vlade. Predlog med drugim predvideva možnost znižanja davka na dodano vrednost (DDV) na pet odstotkov, vendar je razprava še v teku,“ je poudarila.
Ob tem je dodala, da bo ključno vprašanje, ali bodo ukrepi dovolj ciljani: „Pomembno je ugotoviti, ali je ukrep dovolj ciljan in ali zajame tiste skupine, ki jih želimo zaščititi.“
Kot možni instrumenti so bili omenjeni tudi drugi mehanizmi, ki so bili v preteklosti že uporabljeni, med drugim spodbude prek katastrskega dohodka in vlaganja v infrastrukturo, kot so gozdne ceste.
Več lokalne hrane in bolj povezane verige
Del razprave je bil namenjen tudi dolgoročnejšim ukrepom. Med njimi izstopa krepitev lokalnih prehranskih verig, pri čemer so kot eno od možnosti izpostavili poenostavitev sistema javnega naročanja, ki bi omogočila večjo vključitev lokalnih pridelovalcev.
Po ocenah ministrstva je za večjo prehransko avtonomijo nujno izboljšati odnose v dobavnih verigah ter okrepiti pogodbeno sodelovanje med kmeti in živilsko industrijo. Cilj je boljše usklajevanje pridelave z dejanskimi potrebami industrije in s tem zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Ob tem so izpostavili tudi pomen dolgoročnih vlaganj v konkurenčnost sektorja v okviru skupne kmetijske politike.
V prihodnjem tednu se bo delovna skupina ponovno sestala, kjer bodo natančneje opredelili organizacijo dela in pripravili konkretnejša izhodišča za ukrepe, ki bi jih lahko uvedli v prihodnjih mesecih. Predvidena je tudi priprava akcijskega načrta za srednjeročno in dolgoročno krepitev agroživilskih verig.
