Hrvaški sabor je z večino glasov potrdil ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, ki bo po več kot petnajstih letih znova postal del nacionalne obrambne strategije. Zakonodajne spremembe so poslanci sprejeli z 84 glasovi za, 11 proti in 30 vzdržanimi. Ukrep, ki ga je podprlo hrvaško obrambno ministrstvo, sledi naraščajoči zaskrbljenosti zaradi širjenja vojne iz Ukrajine in splošne zaostritve varnostnih razmer v Evropi.
Ministrstvo je ob tem poudarilo, da želi mladim omogočiti pridobitev osnovnih znanj in veščin, „ki so potrebna v kriznih situacijah, da bi lahko prispevali k nacionalni varnosti“.
Ponovno uvedeni vojaški rok bo trajal dva meseca in bo obsegal osnovno vojaško usposabljanje. Prvi klici za zdravniške preglede bodo poslani že do konca leta, najprej mladim, rojenim leta 2007. Po poročanju hrvaške javne radiotelevizije HRT bodo rekruti med služenjem prejemali plačilo, tisti, ki se zaradi ugovora vesti ne bodo želeli vključiti v vojsko, pa bodo lahko opravljali civilno služenje.
Obvezno služenje vojaškega roka je bilo na Hrvaškem ukinjeno leta 2008, ko je država prešla na sistem prostovoljnega služenja. Nova odločitev tako pomeni vrnitev k vpoklicu po 17 letih premora.
Hrvaška sledi trendu ponovne militarizacije v Evropi
Kot poroča Euronews, se Hrvaška s to odločitvijo pridružuje nizu evropskih držav, ki so po ruski invaziji na Ukrajino znova začele razmišljati o obveznem služenju vojaškega roka. Litva ga je delno uvedla že leta 2015, dve leti pozneje pa je Švedska sledila z obveznim vpoklicem, ki vključuje tudi ženske. Norveška je bila prva evropska država, ki je to storila že prej, leta 2013.
Francija je uvedla nacionalni program služenja (SNU), vendar ga je leta 2019 začela postopno ukinjati. V zadnjih letih je predsednik Emmanuel Macron večkrat poudaril, da morajo mladi prevzeti večjo vlogo v obrambi države. Januarja letos je v nagovoru vojski dejal, da je „krepitev obrambnih sil ključen del francoske suverenosti“.
Povečanje rezervistov tudi v drugih državah
Belgijski obrambni minister Theo Francken je aprila napovedal, da želi število rezervistov v državi povečati z okoli 6.600 na 20.000 in s tem spodbuditi prostovoljno služenje vojaškega roka. Podobne razprave potekajo tudi na Nizozemskem, kjer se razmišlja o uvedbi prilagodljive oblike naborništva, ki bi združevala prostovoljstvo in državne obveznosti.
Nemška vlada pa je avgusta podprla zakon, s katerim želi okrepiti zanimanje mladih za vojaško službo. Obrambni minister Boris Pistorius je ob tem poudaril, da je „močna vojska – tako po številu kot po opremi – najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje vojn“.
Odločitev o ponovni uvedbi vojaškega roka sovpada z vojaško parado, ki bo 31. julija 2025 v Zagrebu obeležila 30. obletnico ključne zmage hrvaške vojske v domovinski vojni. Na dogodku bodo sodelovale tudi enote s sodobno opremo, med drugim z nemškimi tanki Leopard, ki simbolizirajo okrepljeno sodelovanje Hrvaške z državami Nata in prizadevanja za modernizacijo oboroženih sil.
Foto: Pixabay
