Hrvaške oborožene sile bodo z začetkom leta 2026 prevzele neposredno odgovornost za nadzor in zaščito nacionalnega zračnega prostora. Po večletnem prehodnem obdobju, zaznamovanem z uvajanjem nove flote bojnih letal in obsežnim usposabljanjem osebja, bo Hrvaška prvič po osamosvojitvi to nalogo v celoti izvajala z lastnimi zmogljivostmi.
Z dnem 1. januarja bodo hrvaške zračne sile začele stalno izvajati zračni nadzor je v okviru Natovega integriranega sistema zračne in raketne obrambe. Jedro sistema bo eskadrilja dvanajstih večnamenskih bojnih letal Rafale, ki bodo v neprekinjeni pripravljenosti za posredovanje v primeru kršitev ali sumljivih dejavnosti v zračnem prostoru.
Poveljnik hrvaških zračnih sil brigadni general Krešimir Ražov je, kot poroča HTV ob tem pojasnil, da gre za mirnodobno nalogo nadzora in zaščite, ki poteka vse leto, podnevi in ponoči. „Z večnamenskimi lovskimi letali bomo aktivni 365 dni v letu, 24 ur na dan, s stalno pripravljenostjo za vzlet v 15 minutah,“ je poudaril. Takšna pripravljenost pomeni, da se ob izgubi komunikacije ali neidentificiranem zrakoplovu sproži postopek hitrega vzleta, identifikacije in po potrebi spremstva iz zračnega prostora.
Konec prehodnega obdobja
Do zdaj so nadzor nad hrvaškim nebom v okviru zavezništva zagotavljale zavezniške države, predvsem Italija z letali Eurofighter in Madžarska z letali Gripen. Prehod na sodobna letala Rafale je zahteval daljše obdobje usposabljanja pilotov, tehnikov in drugega specializiranega osebja, zaradi česar Hrvaška v tem času ni samostojno izvajala vseh nalog zračnega policiranja.
Po navedbah vodstva zračnih sil so zdaj vsi ključni kadri pripravljeni na operativno delovanje. „Piloti, tehniki, inženirji in ostalo osebje so usposobljeni za delo v ekipah in za odzivanje v vseh razmerah,“ je dejal Ražov ter dodal, da gre za pomemben mejnik pri zagotavljanju nacionalne varnosti.
Večplastni sistem zračne obrambe
Letala Rafale sicer predstavljajo osrednji element nadzora neba, vendar niso edini del obrambnega sistema. Hrvaška vojska se opira tudi na sodobne radarske zmogljivosti ter oborožene brezpilotne sisteme Bayraktar TB2, ki dopolnjujejo sliko dogajanja v zračnem prostoru.
Posebno pozornost država namenja tudi obrambi pred brezpilotnimi letalniki. Ministrstvo za obrambo je pred kratkim z domačimi podjetji podpisalo pogodbo v vrednosti 125 milijonov evrov za razvoj celovitega sistema za zaščito pred droni. Podpredsednik vlade in obrambni minister Ivan Anušić je ob tem poudaril, da bo sistem namenjen zaščiti vojaške in druge kritične infrastrukture. „Vzpostavili bomo dva stacionarna in dva mobilna sistema, s katerimi bomo zaščitili ključne objekte, med drugim letališči v Zagrebu in Zadru,“ je pojasnil.
Vloga domače obrambne industrije
Razvoj protidronskega sistema je bil zaupan domači industriji, kar oblasti vidijo kot strateško odločitev. Predsednik uprave Končarja Gordan Kolak je izpostavil, da bo največja dodana vrednost projekta v integraciji različnih komponent v enotno operativno celoto. Sistem bo vključeval nadzorni center, prestreznike brezpilotnih letal ter avtomatizirane 30-milimetrske topove.
Načelnik generalštaba oboroženih sil generalpodpolkovnik Tihomir Kundid je ob tem poudaril širši pomen tehnološkega razvoja. „Inovacije v obrambni industriji neposredno vplivajo na operativne in taktične zmogljivosti vojske. Dostop do sodobnih tehnologij pomeni večjo učinkovitost in večjo varnost države,“ je dejal.
Povečana uporaba brezpilotnih letal v sodobnih konfliktih ter pogostejši incidenti v zračnem prostoru članic Nata so po ocenah vojaških strokovnjakov dodatno potrdili pomen celovitega nadzora neba. Hrvaška z uvedbo lastnega zračnega policiranja in vlaganji v nove obrambne sisteme krepi nadzor nad svojo suverenostjo tudi v zračnem prostoru.
Foto: Pexels
