Hrvaški novi zakon o pokopališčih razburja srbsko manjšino
Nov zakon o pokopališčih, ki ga je sprejel hrvaški parlament, je sprožil ostro razpravo, srbska manjšina v državi pa ga je označila za diskriminatornega in korak k zgodovinskemu revizionizmu. Zakonodaja, prva posodobitev hrvaških predpisov o pokopališčih v 27 letih, vključuje določbe o odstranitvi nekaterih nagrobnikov in spomenikov, za katere se domneva, da poveličujejo “velikosrbsko agresijo” med hrvaško vojno za neodvisnost med letoma 1991 in 1995.
Zakon, ki je bil sprejet 30. aprila z 80 glasovi za, 35 vzdržanimi in tremi proti, nalaga odstranitev nagrobnikov in spomenikov, postavljenih po 30. maju 1990, za katere se ugotovi, da žalijo “nacionalna, verska ali moralna čustva” ali so v nasprotju z vrednotami hrvaške “domovinske vojne”. Lokalne komisije v vsaki županiji bodo ocenile, kateri spomeniki so problematični, čeprav njihova priporočila niso zavezujoča. Neupoštevanje zakona se kaznuje z globo, če sporni simboli niso odstranjeni v 30 dneh od uveljavitve zakona.
Nujen korak za reševanje problema nereguliranih napisov in simbolov, ki kršijo ustavni red države
Hrvaški uradniki, vključno z ministrom za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno premoženje Brankom Bačićem, so zakon zagovarjali kot nujen korak za reševanje problema nereguliranih napisov in simbolov, ki kršijo ustavni red države. “Do zdaj ni bilo jasnih mehanizmov za ravnanje s ploščami in napisi, ki žalijo vrednote naše družbe,” je Bačić dejal med parlamentarnimi razpravami. Vlada vztraja, da je cilj zakona predvsem posodobitev upravljanja pokopališč, reševanje vprašanj, kot je prenatrpanost, in vključuje določbe o raztrosu pepela in določitvi spominskih pokopališč za padle vojake.
Srbska manjšina, ki jo zastopa Neodvisna demokratska srbska stranka (SDSS), zakon medtem kot komaj prikrit napad na njihovo skupnost. Poslanka SDSS Anja Šimpraga je med zasedanjem parlamenta opozorila, da zakonodaja “odpira Pandorino skrinjico zgodovinskega revizionizma in institucionalne diskriminacije”. Trdila je, da je zakon, čeprav predstavljen kot tehnični predpis, politično orodje, ki tvega poglobitev družbenih razkolov. “Ne gre le za upravljanje pokopališč; gre za prepisovanje zgodovine na način, ki marginalizira eno skupino,” je dejala Šimpraga.
Kritike
Polemika se osredotoča na osredotočenost zakona na spomenike, postavljene po maju 1990, datumu, ki označuje ustanovitev prvega hrvaškega parlamenta po razpadu Jugoslavije. Kritiki trdijo, da ta določba nesorazmerno cilja na srbske grobove, zlasti na grobove posameznikov, povezanih s samooklicano Republiko Srbsko Krajino, odcepljeno regijo med vojno. Hrvaški mediji navajajo pomemben primer groba Vukašina Šoškočanina, srbskega uporniškega voditelja, odgovornega za smrt 12 hrvaških policistov v Borovem Selu leta 1991. Takšni grobovi, pogosto opremljeni s simboli ali sporočili, povezanimi s krajinskim režimom, bodo verjetno označeni za odstranitev.
Srbska skupnost se boji, da bi nejasna merila zakona lahko vodila do arbitrarnih odločitev, ki bi lahko vplivale celo na navadne nagrobnike s ciriličnimi napisi ali nevtralnimi omembami srbske identitete. Objave, ki krožijo po platformah družbenih medijev, so te pomisleke še okrepile, nekateri uporabniki pa trdijo, da zakon pomeni “etnično čiščenje” srbskih sledi na Hrvaškem. Vendar te trditve ostajajo nepreverjene in jih besedilo zakona, ki se ne nanaša izrecno na cirilico ali srbsko etnično pripadnost, ne podpira.
Hrvaška vlada je zavrnila obtožbe o diskriminaciji
Hrvaška vlada je zavrnila obtožbe o diskriminaciji in poudarila, da zakon velja za vse simbole, ki poveličujejo agresijo, ne glede na pisavo ali etnično pripadnost. Kljub temu je čas sprejetja zakonodaje – tik pred spomladanskimi počitnicami parlamenta – spodbudil sume o političnih motivih, zlasti ker se Hrvaška bliža lokalnim volitvam, kjer se nacionalistična retorika pogosto stopnjuje.
To ni prvič, da se Hrvaška sooča s kritikami zaradi ravnanja s simboli, povezanimi z vojno. V zadnjih letih so bili obsojeni tudi spori glede spominskih plošč v spomin na hrvaške fašistične ustaše, kar je poudarilo izzive usklajevanja nasprotujočih si zgodovinskih narativov v večetnični družbi. Po popisu prebivalstva iz leta 2021 Srbi predstavljajo približno 4,5 odstotka hrvaškega prebivalstva, kar je manj kot več kot 12 odstotkov pred vojno, kar je upad, ki ga je mogoče pripisati razseljevanju in emigraciji med konfliktom.
Regionalni analitiki opozarjajo, da bi zakon lahko zaostril odnose Hrvaške s Srbijo, kjer so ga mediji že označili za napad na srbsko dediščino. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se še ni javno odzval, vendar pretekli incidenti, kot je polemika leta 2024 o uporabi hrvaškega letala srbskih nogometašev, kažejo, da se lahko takšna vprašanja hitro razvijejo v diplomatske spore.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay
