Vodilni v delovnih okoljih pogosto verjamejo, da je njihov smisel za humor skrivno orožje za gradnjo ekipnega duha in sproščanje napetosti. Žal je resnica manj smešna, kot si morda predstavljajo. Številni managerji in direktorji precenjujejo svoje komične sposobnosti, kar hitro privede do neprijetnih situacij. Namesto pričakovanega smeha se v prostoru razleze tišina, zaposleni pa se prisiljeno nasmehnejo, da bi ohranili videz. Humor, ki naj bi bil most do tovarištva, tako postane vir nelagodja.
Raziskave kažejo, da se ljudje v hierarhičnih okoljih, kot so pisarne, pogosto počutijo dolžne reagirati na šale svojih nadrejenih, tudi če jih ne zabavajo. Ko vodja sproži šalo in pričakuje huronski smeh, zaposleni pogosto občutijo pritisk, da se odzovejo – ne zato, ker bi se jim zdelo smešno, temveč iz vljudnosti ali strahu pred posledicami. Rezultat? Napetost, ki je nihče ne naslovi, in občutek, da je delovno vzdušje bolj prisiljeno kot sproščeno.
Humor pri delu naj bo povabilo, ne pričakovanje
Humor na delovnem mestu ima lahko pozitivne učinke – razbija monotonijo, krepi povezanost med sodelavci in celo povečuje produktivnost, če je uporabljen pravilno. Vendar ključ leži v besedi »povabilo«. Dobri voditelji razumejo, da smeh ni nekaj, kar lahko vsilijo ali zahtevajo.
Namesto da bi svoje šale postavljali kot glavno atrakcijo sestanka, raje ustvarijo prostor, kjer se zabava lahko zgodi organsko. To pomeni, da opazujejo dinamiko ekipe in se zavedajo, kdaj je trenutek primeren za lahkoten komentar ali duhovito opazko.
Nasprotno pa voditelji, ki domnevajo, da je njihov humor univerzalno sprejet, pogosto spregledajo raznolikost v ekipi. Kar je smešno enemu, je lahko žaljivo drugemu, ali pa preprosto pade na gluha ušesa. Kulturne razlike, osebne izkušnje in celo razpoloženje posameznikov igrajo ključno vlogo pri tem, kako bo šala sprejeta. Če vodja vztraja pri svojem nastopu kljub očitnemu pomanjkanju odziva, tvega, da bo ekipa začela dojemati njegove poskuse kot breme, ne kot olajšanje.
Prisilna zabava vodi v izčrpanost
V nekaterih podjetjih je prisilna zabava celo del kulture. Sestanki se začnejo z “obveznimi” šalami, team building dogodki so polni nenaravnih aktivnosti, ki naj bi sprožile smeh, zaposleni pa se znajdejo v položaju, kjer morajo igrati vlogo navdušenega občinstva. Čeprav je namen dvig morale, je učinek pogosto nasproten. Ljudje se počutijo čustveno izčrpane, saj morajo skrivati svoje resnične občutke in se pretvarjati, da uživajo.
Primer so lahko obvezne tematske zabave ali igre v pisarni, kjer se od zaposlenih pričakuje, da bodo “sproščeni in zabavni”, ne glede na to, kako stresen dan imajo za sabo. Namesto da bi se sprostili, se mnogi počutijo kot igralci v slabo zrežirani komediji.
Strokovnjaki za delovno psihologijo opozarjajo, da takšna prisila povečuje tveganje za izgorelost, saj zaposleni porabljajo energijo za uprizarjanje veselja, namesto da bi se osredotočili na svoje naloge ali resnično počutili dobro.
Preberite sobo ali pa molčite
Razlika med dobrimi in slabimi voditelji je v njihovi sposobnosti branja situacije. Tisti, ki znajo prepoznati razpoloženje v prostoru, vedo, kdaj je humor primeren in kdaj ne. Če je ekipa pod pritiskom ali je pravkar prejela slabe novice, šala o “ponedeljkih” verjetno ne bo požela aplavza. Po drugi strani pa lahko v sproščenem trenutku lahkoten komentar sprosti vzdušje in zbliža ljudi.
Slabi voditelji pa slepo verjamejo, da so njihove šale zlata vredne, ne glede na kontekst. Njihova samozavest jih vodi v past, kjer ne opazijo, da so edini, ki se smejijo. Takšna neobčutljivost lahko celo oslabi njihov avtoritet, saj zaposleni začnejo dvomiti v njihovo sposobnost razumevanja ekipe. Pravi voditelji vedo, da smeh ni merilo njihove vrednosti – je le orodje, ki ga je treba uporabljati previdno.
Najboljše zgodbe o humorju na delovnem mestu so tiste, ki vzniknejo spontano – med odmorom za kavo, ob naključnem pogovoru ali kot odziv na nepričakovano situacijo. Takrat smeh ni prisiljen in ne nosi bremena pričakovanj. Voditelji, ki to razumejo, ne silijo zabave v urnik, temveč ustvarijo okolje, kjer se ljudje počutijo dovolj udobno, da so sami sebi smešni.
Vsak poskus vsiljevanja humorja pa se pogosto konča kot šala na račun tistega, ki jo je želel povedati. Čeprav je namen morda dober, je izvedba tista, ki šteje. In včasih je najboljša šala prav tišina – dokler pravi trenutek ne pride sam od sebe.
Portal24; Foto: Pexels
