Vodna kriza grozi pakistanskim kmetom ob reki Ind
V Latifabadu, jugovzhodni provinci Sindh, kjer se mogočna reka Ind izliva v Arabsko morje, 40-letni kmet Homla Thakhur z zaskrbljenostjo opazuje svojo prihodnost. Pod žgočim soncem, z nizkim vodostajem reke in grožnjo Indije, da bo zaradi nedavnega terorističnega napada v Kašmirju zmanjšala pretok vode gorvodno, Thakhurjeva kmetija visi na nitki. »Če ustavijo vodo, se bo vse to spremenilo v puščavo Thar, celotna država,« pravi, medtem ko polni rezervoar za škropljenje pesticidov, poroča Reuters.
Thakhurjeva kmetija, ki obsega skoraj dva hektarja, je odvisna od vode reke Ind, ki izvira na Tibetu, teče skozi Indijo in napaja večino pakistanskih kmetijskih površin. Indija je nedavno preklicala pogodbo o vodah Inda iz leta 1960, ki jo je posredovala Svetovna banka in ki zagotavlja vodo za 80 odstotkov pakistanskih kmetij. Odločitev je posledica smrtonosnega napada skrajnežev v Kašmirju, pri čemer Indija trdi, da sta bila dva od treh napadalcev iz Pakistana. Islamabad vpletenost zanika in svari, da bo vsaka preusmeritev vode obravnavana kot vojno dejanje.
Indija zaostruje nadzor nad vodnimi viri
Pogodba o vodah Inda je desetletja uravnavala razdelitev voda reke in njenih pritokov med Indijo in Pakistanom, dvema jedrskima silama. Čeprav Indija trenutno ne more povsem ustaviti vodnih tokov, saj pogodba dovoljuje le gradnjo hidroelektrarn brez velikih jezov na treh rekah, dodeljenih Pakistanu, se stvari lahko kmalu spremenijo. Indijski minister za vodne vire Chandrakant Raghunath Paatil je na platformi X izjavil: »Zagotovili bomo, da nobena kapljica vode reke Ind ne doseže Pakistana.«
Dva indijska vladna uradnika, ki sta želela ostati anonimna, sta razkrila, da bi Indija lahko v nekaj mesecih začela preusmerjati vodo za svoje kmetije s pomočjo kanalov, dolgoročno pa načrtuje gradnjo jezov za hidroelektrarne, kar bi lahko trajalo od štiri do sedem let. Poleg tega je Indija napovedala, da bo prenehala deliti ključne hidrološke podatke, kot so informacije o pretoku vode in opozorila o poplavah, ter prekinila letna srečanja Stalne komisije za Ind, navaja Reuters. »Brez informacij ne morejo načrtovati,« je dejal Kushvinder Vohra, nekdanji vodja indijske osrednje komisije za vodo.
Gospodarske in družbene posledice
Vodna kriza ne ogroža le kmetijstva, temveč tudi proizvodnjo električne energije in celotno pakistansko gospodarstvo. Ekonomist Vaqar Ahmed iz britanskega svetovalnega podjetja Oxford Policy Management opozarja, da je Pakistan podcenil grožnjo indijskega odstopa od pogodbe. »Indija trenutno nima infrastrukture za popolno zaustavitev vodnih tokov, zlasti v času poplav, kar Pakistanu daje ključno okno za odpravo neučinkovitosti v vodnem sektorju,« pravi. Te neučinkovitosti vključujejo uhajanje vode in slabo upravljanje virov.
Nadeem Shah, lastnik 150-hektarske kmetije v Sindhu, kjer goji bombaž, sladkorni trs, pšenico in zelenjavo, izraža zaskrbljenost tudi glede pitne vode. »Zaupamo v Boga, vendar obstajajo pomisleki glede dejanj Indije,« pravi. Tri reke, dodeljene Pakistanu, namakajo več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja do 80 odstotkov vseh kmetijskih površin v državi z 240 milijoni prebivalcev.
Negotovost in zgodovinski konflikti
Dejanja Indije vnašajo negotovost v sistem, ki je bil desetletja razmeroma stabilen, kljub štirim vojnam med državama po njuni ločitvi leta 1947. Ghasharib Shaokat iz raziskovalnega podjetja Pakistan Agriculture Research poudarja, da reke, ki jih ureja pogodba, ne podpirajo le kmetijstva, temveč tudi mesta, proizvodnjo električne energije in milijone sredstev za preživetje. »V tem trenutku nimamo nadomestka,« opozarja.
Indija je v pismu Pakistanu sporočila, da so se okoliščine od podpisa pogodbe spremenile, vključno z naraščanjem prebivalstva in potrebami po čistejši energiji. Medtem ko Svetovna banka ostaja nevtralna in ne komentira suverenih odločitev, pakistanski politiki, kot je nekdanji zunanji minister Bilawal Bhutto Zardari, svarijo pred dolgoročnimi posledicami. »Z izstopom iz pogodbe o vodah Inda zaklenemo prihodnje generacije v nov kontekst konflikta,« pravi.
Portal24; Foto: Pixabay
