Slovenija pripravljena na opičje koze: Kako se širijo in kdo je najbolj ogrožen?
Opičje koze, poznane tudi kot mpox, so postale ena od osrednjih tem v javnozdravstvenih razpravah po svetu, saj so se primeri okužb začeli širiti zunaj Afrike. Čeprav je bolezen poznana že od leta 1970, ko so jo prvič odkrili pri ljudeh v Demokratični republiki Kongo, je zadnji izbruh pritegnil veliko pozornosti predvsem zaradi nove različice virusa, ki je še bolj nalezljiva. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi tega izbruha razglasila javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila.
V Sloveniji primera okužbe z opičjimi kozami ni, vendar se zdravstvene ustanove na morebitni pojav bolezni aktivno pripravljajo. Infektologinja Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je v izjavi za javnost poudarila, da so priprave na morebitni izbruh bolezni že bile izvedene, zlasti ob lanskoletnem porastu okužb v Evropi. Takrat je Slovenija vzpostavila protokole za obravnavo bolnikov in zagotovila cepiva. “Pripravljeni smo. Priprave so bile pravzaprav že leta 2022, ko smo imeli tudi v Evropi povečano število bolnikov z mpoxom. Takrat smo naredili protokole tako obravnave bolnikov v ambulantnem okolju kot tudi protokole za tiste, ki bi teoretično potrebovali hospitalizacijo. V Slovenijo smo dobavili cepiva,” je povedala Logar.
Pri večini bolnikov je potek sorazmerno blag in ne potrebujejo hospitalizacije. Takšnega bolnika bi pregledali na enem izmed infekcijskih oddelkov, zelo verjetno bi bila to Ljubljana ali Maribor. Treba je seveda poskrbeti, da takšen bolnik ni v stiku z drugimi bolniki. To pot imamo vzpostavljeno. Zelo dobro je, da če se nekje na terenu postavi sum, da se obvesti ustanove, kamor takšnega bolnika napotujejo, da lahko pripravimo vnaprej ustrezno pot.
Mateja Logar
Kužnost in potek bolezni
Mateja Logar je izpostavila pomembne razlike med noricami in opičjimi kozami, predvsem v načinu pojava izpuščajev. Pri opičjih kozah se izpuščaji pojavijo hkrati, kar je ključna razlika od noric. “Kužnost je dolgotrajna, dokler ne odpadejo vse kraste, kar se zgodi v dveh do štirih tednih od pojava izpuščaja,” je pojasnila Logar. Opozarja tudi, da bolniki ostanejo kužni vse dokler so prisotni izpuščaji, kar je lahko problematično, saj se bolezen lahko prenese preko neposrednega stika s kožnimi lezijami, kraste pa ostanejo kužne tudi po tem, ko odpadejo.
Poleg tega je infektologinja poudarila, da kužni niso le neposredni stiki, ampak tudi oblačila, posteljnina in izločki iz dihal. Bolezen se prenaša s kapljičnim širjenjem, kar pomeni, da je meter in pol razdalje med bolnikom in zdravo osebo običajno dovolj za preprečevanje okužbe.
Kužni smo načeloma že kakšen dan pred pojavom vročine. To je vedno problem pri infekcijskih boleznih. Bolniki ostanejo kužni, dokler so prisotni izpuščaji. Najpomembnejši način prenosa je z neposrednim stikom s kožnimi lezijami. Kužne so tudi kraste, ki odpadejo, tako da je treba biti na to posebej pozoren. Kužna je lahko obleka oziroma posteljnina, na kateri takšen bolnik leži, tako da bi lahko bilo v bolnišničnem okolju lahko problematično tudi to. Kužni so tudi izločki iz dihal. Tukaj ne gre za aerogeno širjenje, gre za klasično kapljično širjenje. Se pravi, tisti meter in pol razdalje, ki jo ves čas poudarjamo, je praviloma zadosten za neko varno obravnavo bolnika oziroma tudi za oceno, ali je bil nekdo v nevarnem stiku.
Mateja LogarNe spreglejte
Težji potek bolezni pri nekaterih skupinah
Medtem ko je klinični potek bolezni pri večini bolnikov blag, pa so nekatere skupine bolj ogrožene. Po besedah Logarjeve sta obe različici virusa, zahodnoafriška in centralnoafriška, potencialno nevarni, pri čemer centralnoafriška različica povzroča težji potek bolezni in ima višjo smrtnost. V Afriki, kjer je bolezen endemična, je smrtnost pri centralnoafriški različici približno 10-odstotna, pri zahodnoafriški pa približno enoodstotna. Vendar Logar poudarja, da je prenos teh podatkov na zahodni svet težaven zaradi bistveno boljšega zdravstvenega stanja prebivalstva in zdravstvene oskrbe.
Posebej rizične so nosečnice, otroci in bolniki z imunsko pomanjkljivostjo. “Zapleti iz Afrike poročajo predvsem o sekundarnih bakterijskih okužbah, možna je tudi prizadetost dihal s pljučnico, ki je, kadar gre za virusne okužbe, lahko problematična. Opisani so tudi primeri meningitisa oziroma encefalitisa, ki so pravzaprav pogosto vzrok tudi za smrt teh bolnikov v Afriki,” je dejala Logarjeva.
Cepljenje in zaščita
Pomembno je tudi poudariti, da so cepljeni proti črnim kozam še vedno zaščiteni pred mpoxom, vsaj pred težjim potekom bolezni. Cepivo proti opičjim kozam je bilo namreč prvotno razvito za črne koze, saj gre za sorodne viruse. Leta 2022 in 2023 so v Sloveniji cepili predvsem rizično populacijo, cepiva pa so bila na voljo tudi za zdravstvene delavce in laboratorijske delavce, ki bi lahko prišli v stik s kužninami.
Svetovna situacija in izzivi
Švedska agencija za javno zdravje je v četrtek sporočila, da so v državi potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz zunaj Afrike. Ta nova različica virusa je bolj nalezljiva in predstavlja dodatno tveganje za globalno širjenje. Svetovna zdravstvena organizacija je zato sprejela dodatne ukrepe in razglasila najvišjo stopnjo opozorila zaradi izbruha te bolezni.
Vse te okoliščine poudarjajo nujnost pripravljenosti zdravstvenih sistemov po svetu, vključno s Slovenijo, da se učinkovito odzovejo na morebitne izbruhe in preprečijo širjenje okužb. Čeprav v Sloveniji primera okužbe z opičjimi kozami še ni, pa zdravstveni delavci pozorno spremljajo situacijo in so pripravljeni ukrepati, če bi se bolezen pojavila tudi pri nas.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona
