Inflacija in geopolitična tveganja: ECB znižuje obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek že drugič letos znižala temeljne obrestne mere, kar je del njenih prizadevanj za zajezitev inflacije in podporo gospodarski rasti. Guverner Banke Slovenije, Boštjan Vasle, je ob tej priložnosti poudaril, da so prihodnje odločitve ECB-ja odvisne od trenutnih razmer na trgu. “Nadaljnje odločitve bodo odvisne od aktualnih razmer,” je izjavil Vasle. Oktobra bo ECB zasedala v Sloveniji, kjer bodo ponovno ocenili finančno stanje in sprejeli nove ukrepe, če bo to potrebno.
Na zadnji seji ECB so sprejeli odločitev o znižanju ključne obrestne mere za mejni depozit za 25 bazičnih točk na 3,5 odstotka. “Naše odločitve bodo še naprej zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike z namenom doseganja pravočasne vrnitve inflacije k dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju,” je pojasnil Vasle. Njihov cilj ostaja stabilizacija inflacije, ki se je v zadnjih mesecih sicer začela postopoma umirjati, vendar še vedno ni povsem pod nadzorom.
Boj z inflacijo bi lahko bil otežen zaradi zunanjih geopolitičnih tveganj in rasti cen storitev znotraj evroobmočja. “To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki seji posebej,” je dodal Vasle. Če bi se inflacija še naprej zniževala, bi ECB lahko do konca leta sprejela dodatne ukrepe za zmanjšanje obrestnih mer.
Gospodarska dejavnost se znižuje
Kljub temu, da se inflacija umirja, se hkrati tudi gospodarska aktivnost znižuje. ECB napoveduje, da bo letos rast realnega bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja dosegla 0,8 odstotka, kar je manj, kot so pričakovali v junijskih napovedih. Naslednje leto se pričakuje nekoliko hitrejša rast BDP, ki naj bi dosegla 1,3 odstotka, v letu 2026 pa 1,5 odstotka. Ob pozitivnih vplivih, kot so rast dohodkov gospodinjstev in tuje povpraševanje, ter manj restriktivni denarni politiki, bi se gospodarska rast lahko v prihodnjih letih stabilizirala.
Inflacija naj bi do konca letošnjega leta znašala povprečno 2,5 odstotka, nato pa se bo v letih 2025 in 2026, ob umiritvi stroškov dela in vplivu preteklih odločitev, zmanjšala na 2,2 oziroma 1,9 odstotka. “Dinamika zniževanja inflacije bo v večini pod vplivom gibanja osnovne inflacije, predvsem storitvene inflacije, in gibanja domačih stroškovnih pritiskov, izvirajočih iz tesnega trga dela,” je pojasnil Vasle.
Ob tem se tudi obrestne mere državnih obveznic znižujejo, saj tržni udeleženci pričakujejo, da bodo centralne banke, zlasti v ZDA, hitreje zniževale ključne obrestne mere. Trgi ostajajo volatilni, vendar pa nizke premije za tveganje podpirajo stabilnost denarne politike. “Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic zasebnega sektorja, so nekoliko porasle, a ostajajo relativno nizke,” je zaključil Vasle.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič
