Januarska inflacija v ZDA presegla napovedi in pretresla trge
Inflacija v Združenih državah se je januarja povečala bolj, kot so napovedovali ekonomisti, kar je močno vplivalo na finančne trge. Vlagatelji so zaradi tega znova ocenili svoja pričakovanja glede možnih ukrepov ameriške centralne banke Federal Reserve, pri čemer so pričakovanja o znižanju obrestnih mer odložili vse do decembra 2025.
Evro je v primerjavi z ameriškim dolarjem oslabel, donosnost ameriških državnih obveznic je poskočila, evropske delnice pa so izbrisale predhodne dobičke. Analitiki opozarjajo, da inflacija ostaja vztrajno visoka, kar povzroča dodatno negotovost v političnem in gospodarskem okolju.
Naraščajoči cenovni pritiski in vpliv na politiko Federal Reserve
Skupni indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) se je januarja na letni ravni povečal za tri odstotke, kar je 0,1 odstotne točke več kot decembra in presega napovedi ekonomistov, ki so znašale 2,9 odstotka. To je že tretje zaporedno povečanje letne stopnje inflacije, kar kaže na možen zastoj v dezinflacijskem trendu, navaja Euronews.
Povišanje cen je bilo še posebej izrazito pri mesečnem odčitku indeksa, saj se je CPI od decembra zvišal za 0,5 odstotka, kar je očitno preseglo napovedi analitikov, ki so predvidevale 0,3 odstotka. Gre za najvišjo mesečno rast cen od avgusta 2023.
Največje podražitve so bile zabeležene pri stroških energije in hrane. Cena kurilnega olja se je povečala za 6,2 odstotka, medtem ko so se jajca podražila za 15,2 odstotka v enem mesecu. Osnovna inflacija, ki izključuje nihanja cen hrane in energentov, je medletno narasla za 3,3 odstotka, kar je več od decembrskih 3,2 odstotka in presega pričakovanih 3,3 odstotka. Na mesečni ravni je osnovni CPI narasel za 0,4 odstotka in presegel napovedanih 0,3 odstotka.
Odzivi strokovnjakov na visoko inflacijo
Predsednik Federal Reserve Jerome Powell je v sredo priznal, da inflacija ostaja “nekoliko povišana”, medtem ko je predstavil polletno poročilo o denarni politiki Feda. Poudaril je, da centralna banka ne bo hitela s spremembo svoje trenutne politike, kar pomeni, da obrestne mere za zdaj ostajajo nespremenjene.
Tržni udeleženci so se hitro odzvali na podatke in podvomili v nadaljnjo usmeritev monetarne politike. Andrea Lisi, makroekonomski analitik, je opozoril: “Od oktobra 2024 trdim, da je denarna politika Federal Reserve v resnici še vedno precej prilagodljiva. Stoodstotno znižanje obrestnih mer konec leta 2024 je verjetno spodbodlo inflacijo, namesto da bi jo zavrlo.”
Priznani ekonomist Mohamed El-Erian je dodal: “Če bi bil Fed resnično zavezan svojemu cilju dvoodstotne inflacije, bi trgi razpravljali o morebitnem dvigu obrestnih mer, ne le o njihovem podaljšanem ohranjanju na trenutni ravni.”
Tudi Robin Brooks, nekdanji glavni ekonomist na Inštitutu za mednarodne finance, je opozoril na sezonske posebnosti januarske inflacije: “Od pandemije dalje je januarska inflacija pogosto ‘vroča’. Današnji osnovni CPI ni nobena izjema. Moji izračuni kažejo, da je jedrna inflacija v skladu s trendi iz let 2023 in 2024.”
Ameriški predsednik Donald Trump je pred objavo poročila na Truth Social pozval Federal Reserve k znižanju obrestnih mer in poudaril, da bo ta ukrep spremljal višje carine. Njegova izjava je sprožila kritike, med drugim od investicijskega strokovnjaka Spencerja Hakimiana, ki je pripomnil: “Trump je imel podatke o inflaciji že večer prej, a se je kljub temu odločil objaviti to neumnost tik pred uradnim izidom poročila.”
Finančni trgi v odzivu na inflacijski šok
Januarski podatki o inflaciji so močno vplivali na svetovne finančne trge. Trgovci zdaj pričakujejo le eno znižanje obrestnih mer Federal Reserve v letu 2025, in to šele decembra. Drugo znižanje ni pričakovati pred septembrom 2026, kar pomeni precejšnje prilagoditve v napovedih denarne politike.
Ameriški dolar se je okrepil, saj so vlagatelji pričakovali daljše obdobje višjih obrestnih mer, medtem ko je evro padel za 0,3 odstotka na vrednost 1,0330 dolarja. Donosi ameriških državnih obveznic so se prav tako povečali. Donosnost 10-letnih obveznic je poskočila za 12 bazičnih točk na 4,66 odstotka, kar je dodatno dvignilo donosnost evropskih obveznic. Nemški bund je zrasel za pet bazičnih točk na 2,48 odstotka.
Na borzi v New Yorku se je indeks S&P 500 ob 16.20 po srednjeevropskem času zmanjšal za 0,8 odstotka, medtem ko so evropske delnice izgubile predhodne dobičke. Indeks Euro STOXX 50 je ostal stabilen pri rekordnih 5.390 točkah, španski IBEX 35 pa je celo pridobil en odstotek vrednosti.
Med najuspešnejšimi delnicami v evroobmočju so bile delnice podjetja Kering, ki so po objavi močnega dobička poskočile za sedem odstotkov, Anheuser-Busch je zaradi izboljšanih prodajnih napovedi pridobil tri odstotke, Deutsche Bank pa je zrasla za 2,6 odstotka po optimističnih poslovnih obetih.
Na drugi strani so delnice podjetja Koninklijke Ahold Delhaize NV padle za 5,5 odstotka, RWE je zaradi nižjih cen energije izgubila 1,9 odstotka, L’Oréal pa je kljub vztrajnemu povpraševanju kupcev zdrsnil za 1,6 odstotka.
Portal24; Foto: Pixabay/geralt
