Inflacija v evroobmočju raste, Nemška maloprodaja dosega dno zadnjih dveh let
Letna inflacija v evroobmočju se je novembra zvišala, skladno s pričakovanji trga, medtem ko je Nemčija zabeležila najhujši padec maloprodaje v zadnjih dveh letih. To odpira vprašanja o širših gospodarskih izzivih v regiji.
Po predhodnih podatkih, ki jih je objavil Eurostat, je inflacija v evrskem območju novembra narasla na 2,3 odstotka medletno, kar je več od oktobrskih dveh odstotkov, poroča Euronews. Ti podatki odražajo pričakovano zmanjšanje deflacijskega vpliva cen energije. Čeprav ta rast pomeni rahlo oddaljevanje od cilja Evropske centralne banke (ECB), mesečni podatki kažejo bolj optimističen trend, saj so se cene življenjskih potrebščin novembra v primerjavi z oktobrom znižale za 0,3 odstotka. To je najstrmejši mesečni padec od januarja 2024.
Cene energentov še naprej pomemben dejavnik
Cene energentov, ključni dejavnik inflacijske dinamike, so novembra medletno ostale nižje za 1,9 odstotka. Vendar je bilo to znižanje manj izrazito kot oktobrskih 4,6 odstotka oziroma septembrskih 6,1 odstotka, saj osnovni učinek lanskih skokov cen energije izginja. Na mesečni ravni so se cene energentov zvišale za 0,6 odstotka.
Brez upoštevanja energentov je letna stopnja inflacije ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka. Merilo osnovne inflacije, ki izključuje cene energije in hrane, je medletno doseglo 2,8 odstotka v primerjavi z oktobrskimi 2,7 odstotka. Na mesečni ravni se je osnovna inflacija znižala za 0,4 odstotka, kar kaže na možen upad pritiskov na osnovne cene. Storitev, ki veljajo za »lepljivo« inflacijsko komponento, so se medletno podražile za 3,9 odstotka, vendar so na mesečni ravni zabeležile padec za 0,9 odstotka.
Posledice za politiko Evropske centralne banke
Novembrski podatki o inflaciji verjetno ne bodo bistveno spremenili trenutne usmeritve politike ECB. Znižanje mesečne osnovne inflacije in cen storitev nakazuje, da so dezinflacijske sile še vedno prisotne. Ta trend daje ECB dodatno podlago za znižanje obrestnih mer na decembrskem zasedanju, še posebej ob upoštevanju slabšanja gospodarske aktivnosti v evroobmočju.
Najnovejše raziskave indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) kažejo, da se je dejavnost zasebnega sektorja v evroobmočju novembra znova skrčila. Sestavljeni PMI je padel na 48,1, kar je manj od nevtralnih 50,0, zabeleženih oktobra, in predstavlja najmočnejše krčenje od januarja. Medtem ko je proizvodni sektor še vedno v globoki recesiji, storitveni sektor prav tako ne podpira več gospodarske rasti. PMI za storitveni sektor je prvič v desetih mesecih padel pod mejo rasti in dosegel vrednost 49,2.
Nemčija: največji padec maloprodaje v zadnjih dveh letih
Nemčija, največje gospodarstvo evroobmočja, se sooča z izrazitim upadom potrošniške porabe. Podatki Zveznega statističnega urada so pokazali, da se je maloprodaja oktobra 2024 na mesečni ravni zmanjšala za 1,5 odstotka, kar je precej več od pričakovanega 0,3-odstotnega padca. Gre za najstrmejši mesečni padec v zadnjih dveh letih in je sledil 1,6-odstotni rasti septembra.
Slaba maloprodajna uspešnost v Nemčiji poudarja šibke potrošniške obete, kar povečuje zaskrbljenost glede širše gospodarske šibkosti v regiji.
Reakcije trga
Finančni trgi so se na objavljene podatke odzvali zadržano. Evro je ostal stabilen pri 1,0560 dolarja, medtem ko so donosi državnih obveznic evroobmočja ostali večinoma nespremenjeni. Nemški referenčni donos 10-letnega Bunda je ostal okoli 2,12 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj dveh mesecih.
Tudi trg delnic je ostal umirjen. Indeks Euro STOXX 50 je ostal stabilen po 0,4-odstotni rasti prejšnji dan. Med večjimi podjetji so delnice Airbus SE pridobile 1,3 odstotka, Schneider Electric SE je zrasel za 1 odstotek, LVMH pa za 0,6 odstotka. Na drugi strani sta podjetji Telefonica in Banco Santander zabeležili padce za 1,5 oziroma 1,2 odstotka.
Medtem ko trenutni podatki podpirajo scenarij postopnega zniževanja obrestnih mer, ostaja vprašanje, kje je nevtralna raven obrestnih mer. Analitiki pričakujejo, da bo ECB decembra obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, saj trenutni podatki ne kažejo na nujno potrebo po večjih ukrepih. Vseeno pa ostaja veliko negotovosti, ki bo vplivala na prihodnjo gospodarsko politiko.
Portal24; Foto: Pixabay
