(Foto: Bloomberg/GettyImages )

Okrevanje evropskega gospodarstva zaenkrat še ni na vidiku. Letošnja povprečna inflacija v Evropski uniji naj bi dosegla 6,8 odstotka. Zaradi ruske vojne proti Ukrajini in razpada gospodarskih odnosov med Moskvo in večino preostale Evrope, ki se je razmahnila po epidemiji, se je evropsko gospodarstvo znašlo dobesedno v primežu.

Evropska komisija je napoved rasti znižala. Komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je znižanje rasti označil za “eno najvišjih” med napovedmi. Inflacija je npr. v Združenem kraljestvu narasla na 9 odstotkov, kar je najvišja letna stopnja po letu 1982. Rusija se medtem sooča z inflacijo v višini 17,8 odstotka.

Kaj povzroča takšno inflacijo?

Evropo in velik del sveta so že pred rusko invazijo na Ukrajino prizadele naraščajoče cene energije. Konflikt med Rusijo in Ukrajino pa je energetsko krizo le še poslabšal. To je sprožilo zaskrbljenost v EU, kaj vse bi lahko povzročila prekinitev oskrbe z nafto ali zemeljskim plinom iz Rusije.

Rusija je največji dobavitelj nafte, zemeljskega plina in premoga v EU. Predstavlja približno četrtino celotne dobave energije v EU. Prepoved EU za uvoz premoga iz Rusije naj bi začela veljati avgusta letos, potekajo pa tudi prostovoljna prizadevanja, da bi se letos povpraševanja po ruskem zemeljskem plinu zmanjšalo za dve tretjini.

Predlagani embargo na nafto je v nekaterih državah, ki so od ruske nafte zelo odvisne, naletel na zadržke. Hkrati naraščajo tudi cene številnih drugih surovin, predvsem hrane. Te naraščajo že odkar so bile pred dvema letoma prvič uvedene omejitve zaradi pandemije COVID-19. To je pomembno obremenilo svetovne dobavne verige. Zaradi pomanjkanja delovne sile puščajo pridelke na njivah. To pomeni po eni strani zgnitje izdelkov, po drugi strani pa panično nakupovanje v supermarketih vsega, kar je pač na voljo.

Vojna v Ukrajini je obete glede oskrbe z žitom še dodatno močno poslabšala. Rusija in Ukrajina zagotavljata skoraj tretjino svetovne dobave pšenice in ječmena ter dve tretjini svetovnega izvoza sončničnega olja, ki se uporablja za kuhanje. Ukrajina je tudi četrta največja izvoznica koruze na svetu. Agencija Združenih narodov za hrano je sporočila, da so februarja in marca cene znova dosegle rekordne ravni, Svetovna banka pa napoveduje, da bi se lahko cene pšenice letos zvišale tudi za več kot 40 odstotkov.

Gentiloni je še opozoril, da bi se lahko stvari dejansko poslabšale tako kot to trenutno napovedujejo statistiki EU. Dejal je: “Naša napoved je izpostavljena zelo visoki negotovosti in tveganju. Možni so tudi drugi scenariji, po katerih bo rast lahko nižja, inflacija pa višja, kot predvidevamo.”

Vir: Euronews

By A.K.

Komentar: