Letna inflacija v evrskem območju je februarja dosegla 1,9 odstotka, kar je več od januarskih 1,7 odstotka in nad pričakovanji analitikov. Podatki so bili zbrani še pred najnovejšim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu, ki je že povzročilo močne premike na energetskih trgih in finančnih borzah.
Po prvi oceni Eurostata so se cene življenjskih potrebščin februarja na mesečni ravni zvišale za 0,7 odstotka, kar predstavlja najizrazitejšo mesečno rast od marca 2024. Nepričakovano pospeševanje inflacije zapleta prizadevanja Evropske centralne banke, ki je v zadnjih mesecih poudarjala postopno umirjanje cenovnih pritiskov.
Osnovna inflacija, ki izključuje energijo in hrano, se je z 2,2 odstotka zvišala na 2,4 odstotka. Posebej opazen je bil znova pritisk v storitvenem sektorju, kjer je letna rast dosegla 3,4 odstotka, kar je več kot januarja. Rast cen neenergetskega industrijskega blaga se je pospešila na 0,7 odstotka, medtem ko so cene hrane, alkohola in tobaka ostale pri 2,6 odstotka.
Energija je sicer še vedno prispevala k zniževanju skupne inflacije, saj so bile cene na medletni ravni nižje za 4,0 odstotka, vendar manj kot mesec prej. To kaže, da se učinek padca energetskih cen postopoma zmanjšuje.
Geopolitično tveganje pred vrati
Podatki zajemajo obdobje pred zadnjo eskalacijo konflikta na Bližnjem vzhodu, ki je prizadela energetsko infrastrukturo v regiji Perzijskega zaliva. Po poročanju Euronews so iranske sile napovedale blokado ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, eno ključnih točk svetovne oskrbe z energenti, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovnega pretoka surove nafte in zemeljskega plina.
Motnje v pomorskem prometu, poškodovane ladje in umik zavarovalnega kritja za vojna tveganja so že povzročili skok cen energentov. Analitiki opozarjajo, da bi dolgotrajnejše zaprtje ožine lahko znova sprožilo omejitve oskrbe in pritisk na cene plina v Evropi, podobno kot v energetski krizi leta 2022.
Negotovost se je odrazila tudi na finančnih trgih. Indeks Euro STOXX 50 je dopoldne izgubil 3,3 odstotka, nemški DAX 40 več kot 3 odstotke, francoski CAC 40 2,9 odstotka, medtem ko sta španski IBEX 35 in italijanski FTSE MIB zdrsnila za več kot 4 odstotke. Evro je v primerjavi z dolarjem oslabel za 0,8 odstotka na približno 1,1600 USD.
Če bi se motnje na energetskih trgih nadaljevale, bi se lahko skupna inflacija znova približala ali presegla 2 odstotka, kar bi dodatno zapletlo odločitve Evropske centralne banke glede prihodnjih obrestnih mer. Energetski šok bi se namreč hitro prelil v višje stroške prometa in hrane ter znova okrepil cenovne pritiske v evrskem območju.
