Aleksandro Pivec poznamo kot nekdanjo kmetijsko ministrico in predsednico Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), sedanjo predsednico stranke Naša dežela, predvsem pa kot aktivno, zavzeto in energično političarko ter osebo, ki ji zlepa ne zmanjka entuziazma in pozitivne energije.
Za naš Portal24 smo se pogovarjali o njeni karieri, pritiskih nanjo, stanju v vladah, v katerih je sodelovala, Marjanu Šarcu, Karlu Erjavcu, predvsem pa o načrtih in pogledih na prihodnost slovenske politike ter Slovenije kot države.
Opomba uredništva: Intervju je zaradi obsega razdeljen na dva dela. Drugi del intervjuja je objavljen TUKAJ.
Kako ste vstopili v politiko in zakaj?
Moj vstop v svet politike je bil, za klasičnega politika, zelo nenavaden. Zgodil se je brez večjih načrtov in ambicij za nadaljnjo politično kariero.
Kot direktorica Znanstveno raziskovalnega središča in razvojne agencije, sem od blizu spremljala številne ovire in zaplete na poti razvoja lokalnih skupnosti in regije. Prav tako sem od blizu spremljala tudi zaplete na področju prenosa znanj iz izobraževalnih in razvojnih inštitucij v gospodarstvo.
S spoznanjem, da se večina zapletov zgodi na državni ravni in s povabilom takratnega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je rodila odločitev, da prestopim z nivoja regionalne na nivo državne politike ter tako sodelujem pri lajšanju ovir na poti razvoja na več področjih.
S spoznanjem, da se večina zapletov zgodi na državni ravni in s povabilom takratnega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je rodila odločitev, da prestopim z nivoja regionalne na nivo državne politike ter tako sodelujem pri lajšanju ovir na poti razvoja na več področjih.
Ko v svet politike enkrat vstopiš in spoznaš, da so vse rešitve zelo enostavne, če poznaš problem in če na pot ne stopijo številni interesi iz ozadja, ki jim točno takšno stanje odgovarja, te ta zasvoji in potegne za seboj. Do te mere, da vedno vidiš nove izzive in seveda iščeš priložnosti, da jih boš skušal rešit.
Tako sem v državni politiki ostajala in napredovala.
Po naravi sem človek, ki ga vlečejo težki izzivi in v svetu politike je teh vedno dovolj. Nikoli se jih nisem bala, čeprav sem bila ob tem neprestano soočena s številnimi ovirami, kaznovanji in diskreditacijami.
Vsaka, še tako majhna zmaga šteje in vsaka je ustvarila nov izziv.
V “spopadu” s Karlom Erjavcem, ki se je začel jeseni 2019, ste januarja 2020 zmagali in prevzeli Desus. Ali lahko danes kaj več poveste o zakulisnih igricah, predvsem v delu, kjer naj bi bil vpleten vaš takratni nasprotnik Karl Erjavec? Je tudi on v ozadju vašega odstopa in izstopa iz stranke DeSUS?
Za kandidaturo za mesto predsednice stranke DESUS sem se odločila na podlagi večih dejstev. Prvo in zame osebno zelo pomembno je bilo dejstvo, da je v stranki vladalo precej veliko nezadovoljstvo nad tedanjim vodstvom stranke.
Temu so sledili številni pozivi posameznikov in lokalnih odborov k moji kandidaturi. Ker je bilo tedanje vodstvo seznanjeno s tem, so se že iz preventivnih razlogov začeli poskusi napadov name in temu so sledile tudi prve medijske diskreditacije (iz tega časa izvira tudi začetek »afere SRIPT«), ki naj bi me odvrnile od namere po vložitvi kandidature.
Zame so bili to izjemno težki časi glede odločitve, kako naprej. Na tehtnici sta bili namreč možnosti, da je to lahko moja velika politična zmaga ali dokončna politična smrt.
Zame so bili to izjemno težki časi glede odločitve, kako naprej. Na tehtnici sta bili namreč možnosti, da je to lahko moja velika politična zmaga ali dokončna politična smrt.
V izziv sem se podala prepričana, da lahko na volitvah zmagam in bila pripravljena za to tvegati vse. Igro do volitev sem odigrala pošteno, brez kakšnih zakulisnih igric in gladko zmagala volitve.
Mislim, da je bila zamera ob zmagi tako silovita, da je bilo samo vprašanje časa in priložnosti, da bo prišlo do maščevanja. To se je začelo dogajati praktično takoj, ko sem zasedla predsedniško mesto.
Mislim, da je bila zamera ob zmagi tako silovita, da je bilo samo vprašanje časa in priložnosti, da bo prišlo do maščevanja. To se je začelo dogajati praktično takoj, ko sem zasedla predsedniško mesto.
V lokalnih odborih so se začeli zbirati ljudje, ki so bili na strani bivšega predsednika in ki so pričeli z netenjem nemirov v odborih ter odpora do sodelovanja z novim vodstvom.
Pravzaprav sem se, od samega začetke dela na funkciji predsednice, soočala z raznimi konfliktnimi situacijami v stranki.
To je bil Izredno naporen in zahteven čas. Potrebno se je bilo lotiti strategije prenove in krepitve stranke, soočati se z uporom ljudi znotraj lastne stranke in opravljati delo ministrice na resorju, ki je zelo zahteven. Delo na ministrstvu je zahtevalo mojo polno angažiranost, saj smo se lotili priprave nove strategije razvoja kmetijstva in pogajanj na EU ravni, pred pričetkom nove finančne perspektive…
Samo teden po prevzemu funkcije predsednice stranke DeSUS je sledil odstop takratnega predsednika vlade Marjana Šarca.
Samo teden po prevzemu funkcije predsednice stranke DeSUS je sledil odstop takratnega predsednika vlade Marjana Šarca.
Stranka je bila v popolnem stresu. Nesinhrona in neusklajena je bila že iz obdobja pred mojim prihodom na mesto predsednice, nato je sledila menjava vodstva, nato pa še zelo pomembno obdobje poizkusa sestave nove vlade brez predčasnih volitev.
Vse to v obdobju, ko se je že napovedovala epidemija. Tehten premislek je klical po odločitvi, da pristopimo k poskusu sestave vlade, brez volitev, saj je bilo potrebno hitro odločanje in ukrepanje na področju obvladovanja in soočanja z epidemijo, v teku pa so bila tudi pogajanja za novo finančno perspektivo na EU ravni, ki je obetala precejšnje znižanje sredstev na vseh področjih.
Sama sem bila zelo intenzivno vpeta v pogajanja na področju skupne kmetijske politike. Slovenija bi lahko veliko izgubila, če pogajanj ne bi nadaljevale izkušene in že aktivne ekipe.
Kaj se je potem dogajalo v tistih zadnjih dneh vlade Marjana Šarca, pred njegovim znamenitim “metom puške v koruzo”? Ste imeli kakšne informacije, kaj se pripravlja? Kakšne informacije oz. projekcije o tem, kakšna zdravstvena kriza prihaja?
Pravzaprav nihče od članov takratne vlade ni vedel popolnoma ničesar o nameri odstopa predsednika vlade Marjana Šarca. Obetal se je odstop ministra za finance, minister za zdravje je po pripovedovanju iz zaledij ponujal bianco odstopno izjavo.
Tiskovka, na kateri je PV podal odstop, je bila pravzaprav sklicana, ker naj bi odstopil Andrej Bertoncelj, minister za finance.
Sama sem tiskovno konferenco spremljala v avtu, na poti iz Ptuja v Ljubljano in za trenutek celo morala ustaviti avtomobil, zaradi šoka, ko je odstop naznanil PV. Čeprav sem bila s takratnim PV v korektnih in dobrih odnosih, na relaciji ministrica – predsednik vlade, ni bilo niti enega indica, ki bi nakazoval na takšno potezo.
Sama sem tiskovno konferenco spremljala v avtu, na poti iz Ptuja v Ljubljano in za trenutek celo morala ustaviti avtomobil, zaradi šoka, ko je odstop naznanil PV.
Kasneje, ko smo govorili z ostalimi ministri takratne vladne ekipe, sem izvedela, da pravzaprav nihče ni vedel nič o tej nameri. Seveda je bilo to veliko razočaranje in precejšen šok.
Tako se z ekipo kolegov seveda ne ravna, sploh ne na tako odgovorni funkciji, kot je mesto predsednika vlade. Sama sem stranko vodila točno dober teden do takrat. Velik izziv je bil soočiti se s situacijo, tako glede ravnanja stranke v tem primeru, kot seveda tudi glede konsolidacije in krepitve stranke same.
Zakaj ste se odločili za sodelovanje v vladi Janeza Janše oz. za nadaljevanje dela na položaju Ministrice za kmetijstvo?
Tehten premislek o situaciji in o nadaljnjih potezah, državotvorna odgovornost in trenutno stanje v državi, so kar klicali k temu, da opravimo prve sestanke z vodstvom stranke SDS, ki je povabila k preverjanju stališč strank sredine (takratne SMC in DeSUS) za poskus sestave Vlade, brez predčasnih volitev.
Stališča s sestankov smo seveda prediskutirali z vodstvom stranke ter sprejeli odločitev, da poskusimo sestaviti osnutek koalicijske pogodbe, ki ga nato predstavimo na organih stranke.
Zaradi velikega izziva vstopa stranke v desno – sredinsko vlado (seveda glede na njeno strukturo članstva), sem sama postavila pogoj, da bomo k nadaljevanju oz. morebitnemu zaključku koalicijskih pogajanj pristopili, ob vsaj 80% pozitivni odločitvi članov Sveta stranke.
Svet stranke je odločitev sprejel z 90% večino ZA. Kot predsednici stranke in drugim članom vodstva je seveda bila jasno naložena naloga, da zaključimo dogovore glede prihodnje koalicije in da vanjo vstopimo.
Svet stranke je odločitev sprejel z 90% večino ZA. Kot predsednici stranke in drugim članom vodstva je seveda bila jasno naložena naloga, da zaključimo dogovore glede prihodnje koalicije in da vanjo vstopimo.
Čas pogajanj je bil ekstremno naporen, narekoval je hiter tempo do zaključka in podrobnega definiranja vsake točke vsebine posebej v koalicijski pogodbi. Vse to pa so spremljali intenzivni protesti, grobe žalitve, zmerjanja, grozilna pisma meni osebno in poslancem stranke DeSUS. Celo do nivoja članov družin.
V tem času sem seveda že imela spoznanje, da bo čas po morebitnem uspešnem začetku dela vlade poseben in izjemno težak. Spoznanje, da Slovenija žal sploh ne razume demokratičnih procesov in da je v Sloveniji dovoljena in mogoča edino in samo levo – sredinska vlada.
Sama sem pred tem sodelovala v dveh levo – sredinskih vladah. V njih sem delala korektno in strokovno. Z enako mero odgovornosti in pripravljenosti na opravljanje dela na področju kmetijstva, sem vstopala tudi v to vlado.
Sama sem pred tem sodelovala v dveh levo – sredinskih vladah. V njih sem delala korektno in strokovno. Z enako mero odgovornosti in pripravljenosti na opravljanje dela na področju kmetijstva, sem vstopala tudi v to vlado
Predsednik stranke SMC, kolega Zdravko Počivalšek in sama, kot predsednica DeSUS, sva s potezo vstopa v desno – sredinsko vlado, pravzaprav veliko tvegala, hkrati pa postavila nek nov mejnik na poti razumevanja in sprejemanja načel sodobne parlamentarne demokracije.
Po mojem prepričanju in vsem doživetem v politiki, v Sloveniji še vedno vlada le navidezna demokracija.
Je bila kakšna bistvena razlika pri delu med Šarcem in Janšo? Počivalšek je večkrat omenil, da se je pri Šarcu govorilo, pri Janši pa delalo. Kako ste to videli vi?
Za začetek bi ponovila trditev, ki sem jo ponavljala ves čas svojega udejstvovanja v slovenskem političnem prostoru. V Sloveniji je praktično nemogoče razumeti, da je ideologija stvar nekega osebnega pojmovanja in percepcije, zato vsak od nas v sebi nosi svojo ideološko izbiro.
V Sloveniji je praktično nemogoče razumeti, da je ideologija stvar nekega osebnega pojmovanja in percepcije, zato vsak od nas v sebi nosi svojo ideološko izbiro.
Sama sem ves čas ponavljala, da je v duhu državotvornosti in razumevanja demokracije potrebno v političnem prostoru sodelovati. Vedno pač s tisto politično opcijo, ki je trenutno na poziciji vladajoče. V takšnem trenutku pridejo v ospredje interesi države in njenih državljanov in politika mora seveda znati iskati kompromise med različnimi ideološkimi prepričanji, vse v duhu iskanja najboljših možnih rešitev za državo.
Po tem načelu sem sama delovala ves svoj politični čas. Najprej v dveh levo- sredinskih in potem v desno – sredinski vladi. Vsakič, ko sem bila vprašana po mnenju, glede aktualnega ali bivšega PV, sem to realno povedala, z vsemi pozitivnimi in negativnimi videnji, kot sem jih sama ocenila oz videla. Žal sem pa bila na osnovi tega vedno znova »popredalčkana« v eno od političnih ideoloških opcij.
Delo v času vodenja vlade s strani Marjana Šarca je bilo precej konfuzno. Koalicija petih levo – sredinskih strank je med seboj težko usklajevala odločitve. Pri sprejemanju vsake posamezne odločitve so se merili interesi posameznih strank, njenih vodij, predsednik vlade pa je, najbrž zaradi pomanjkanja političnih izkušenj na visokem državno – političnem nivoju, precej neodločno in nevešče vodil tako zahteven team, v katerem so bili tudi izkušeni politiki in dva bivša predsednika vlade. Drži, bilo je veliko dogovarjanja in usklajevanj za malo konkretnih odločitev.
Delo v času vodenja vlade s strani Marjana Šarca je bilo precej konfuzno.
Moja izkušnja s sodelovanjem v desno – sredinski vladi, pod vodstvo Janeza Janše je pozitivna, v delu, ki se nanaša na sprejemanje pomembnih odločitev po posameznih resorjih in temah. Veliko pa je bilo vzporednih nepotrebnih dogajanj, ki so iritirale tako politične stranke znotraj koalicije, kakor tudi širšo javnost.
Čas je bil težak, obvladati je bilo potrebno epidemijo, ob tem sprejemati odločitve, kako pomagati gospodarstvu, zdravstvu, ljudem. Izjemno naporno je bilo, a mislim, da so bile strategija in odločitve na podlagi le te, dobre. Vodenje vlade in sodelovanje med teamom ministrov pa zelo kooperativno in produktivno.
Področja, kot so mediji, poseg v STA, medsebojni obračuni, na podlagi različnih ideoloških prepričanj in tem iz preteklosti, bi lahko bili izpuščeni. Vsi smo vedeli in videli, da ljudje na to reagirajo negativno.
Področja, kot so mediji, poseg v STA, medsebojni obračuni, na podlagi različnih ideoloških prepričanj in tem iz preteklosti, bi lahko bili izpuščeni. Vsi smo vedeli in videli, da ljudje na to reagirajo negativno.
Ne govorim o tem, da tudi o teh temah ni potrebno govoriti in jih nekoč tudi dokončno zapreti, pa vendar.
Če so se odpirale in neuspešno reševale dolga leta, je potrebno vedeti, da se jih je za rešitev potrebno lotevati zelo senzibilno in z občutkom. Hitri posegi iritirajo in razdvajajo ljudi, ker bodisi zaradi politične motiviranosti ne želijo videti resnice ali pa je preprosto ne razumejo. To se je pokazalo kot slabost in kasneje tudi ključen dejavnik, ki je pripeljal do rezultata volitev.
V stranki DeSUS smo na te zadeve, ki so netile nemir v politični in splošni javnosti, opozarjali. Nenezadnje smo bili tisti, ki smo ustavili sprejem preostrih sprememb medijske zakonodaje in Zakona o demografskem skladu, kjer smo podali kup konkretnih predlogov za popravke osnutka in spremembe v okviru koalicije tudi dorekli.
Tudi z veliko več postopnimi koraki in pripravljenostjo na iskanje kompromisov, bi se dalo pomembne odločitve sprejemati brez toliko pretresov, ki so netili nemir, v že tako razburkani in razdraženi javnosti.
Kaj se je sploh dogajalo v ozadju očitkov glede plačila vaših stroškov in stroškov za otroke, med obiskom na Krasu? Nam lahko malo opišete ozadje, imena, akterje, cilje?
Dejstvo je, da sem v nekem trenutku, zaradi različnih razlogov, postala zelo moteč člen v političnem prostoru.
Kot kmetijska ministrica sem odprla nekaj zelo težkih in za kmetijstvo perečih, a pomembnih tem (kmetijska zemljišča in s tem spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč ter temo slovenskih gozdov in upravljanja z njimi), postala sem predsednica stranke DeSUS in s tem postala pomemben »prelomni« člen za sestavo nove vlade, po odstopu takratnega premierja Marjana Šarca in po sestavi vlade v bistvu »najšibkejši člen« v sestavi vlade (s stranko DeSUS) in bilo je več razlogov, da se me začne napadati iz več koncev.
Ker mi ni bilo moč očitati oziroma najti strokovnih napak pri delu, se je pričelo iskati napake, iz katerih se lahko izpelje zgodba medijskih napadov in političnega medijskega umora.
Ker mi ni bilo moč očitati oziroma najti strokovnih napak pri delu, se je pričelo iskati napake, iz katerih se lahko izpelje zgodba medijskih napadov in političnega medijskega umora.
V primeru Izole, je bila res storjena napaka. Napaka s plačilom sobe za moja otroka. Vse kar sem takrat povedala, je bilo res. Župan je takoj priznal napako in poravnal strošek sobe. Policijska preiskava je pokazala, da sama nisem storila nobenega kaznivega dejanja. KPK je spoznala napako kršenja politične integritete.
Mediji, in javnost kasneje, pa so na veliko širili neresnice o korupciji. Nobene korupcije ni bilo, zgolj napaka v komunikaciji med obema kabinetoma. Žal je bilo zaman kar koli pojasnjevati, medijski spin je naredil svoje.
S primerom par sto evrov težke napake se ljudje lažje poistovetijo, kot pa s korupcijo v milijonskih zneskih, za katero vemo, da je veliki problem naše države. Zato so takšne zgodbe najbolj prikladne za ožigosat politika ali kogar koli drugega, ko obstaja namera za to.
Kdo je za primerom stal, lahko le ugibam. Mnoge zgodbe sem slišala o tem in prepričana sem, da so obračun z mano v veliki meri pomagali izpeljati člani moje najožje ekipe iz stranke, prav gotovo pa je to zelo dobro sovpadlo tudi s pomočjo od zunaj, saj so takrat že bili v teku siloviti napadi s strani opozicijskih vrst na takratno koalicijo.
Vsi interesi so se zelo dobro prekrili in sovpadli. Rušenje mene, kot predsednice v lastni stranki, destabilizacija stranke in seveda interes po padcu vlade.
Vsi interesi so se zelo dobro prekrili in sovpadli. Rušenje mene, kot predsednice v lastni stranki, destabilizacija stranke in seveda interes po padcu vlade.
Zadnja »afera«, o kateri so pisali točno določeni mediji in je bila vezana na moj najem stanovanja v Ljubljani, je bledo izzvenela, ko so ugotovili, da sem čisto običajna najemnica stanovanja, kot mnogi drugi.
Pokazala sem najemno pogodbo, razkrili smo lastnika stanovanja, povedali vsa dejstva o nakupu in v tem stanovanju živim in zanj plačujem najemnino še danes. Zanimivo pa je danes videti, kdo je o tem pisal in kakšna je sedanja pozicija oziroma najava prihodnjih kariernih premikov teh ljudi. Kmalu bo postalo jasno veliko več in tudi ljudje niso neumni. Bodo že nekoč spregledali.
Zakaj ste odstopili? Razumem osebno stisko po praktično dnevnih medijskih napadih na vas in da je človeku na neki točki dovolj. Vseeno pa pravimo, da v politiki ni naključij in da se ne pojdi politike, če nimaš res trde kože. Kaj je bil pravi razlog?
Svojo trdo kožo sem zelo jasno pokazala. Vztrajala sem mesece in želela dokazati, da gre zgolj za namerno sprožene zgodbe z namenom, ki sem ga prej opisala. Kratkovidnost ljudi v stranki, ki poante zgodbe niso razumeli in so slepo sledili navodilom od zunaj, je pripeljala do točke, da so izvedli še zadnji manever: razdor lastne poslanske skupine s predsednico.
Seveda so bili delno zavedeni in naivni, dejstvo pa je, da so sledili navodilom. Pritisk je pripeljal do točke, da so na predsednika vlade naslovili zahtevo po moji razrešitvi. Politična kalkulacija vseh strani je pripeljala do predloga za razrešitev v DZ, saj so s tem želeli obvarovati obstanek vlade.
Karel Erjavec je s svojo lastno igro in kalkulacijo v veliki meri pripomogel k moji odstranitvi, saj je računal na podporo poslanske skupine DeSUS za vnovičen prevzem stranke in pozicijo PV, kar se je kasneje tudi zelo jasno pokazalo.
Karel Erjavec je s svojo lastno igro in kalkulacijo v veliki meri pripomogel k moji odstranitvi, saj je računal na podporo poslanske skupine DeSUS za vnovičen prevzem stranke in pozicijo PV, kar se je kasneje tudi zelo jasno pokazalo.
Na točki predloga razrešitve v DZ nisem želela, da mi sodi politika, ki je sledila kalkulaciji in lastnim ambicijam. Na eni strani po menjavi vlade, na drugi pa po njenem obstanku, zato sem pred glasovanjem častno odstopila.
Seveda se me je silovit medijski linč dotaknil tudi osebno. Vpletli so mojo družino, močno izpostavili otroka. Lagala bi, če bi rekla, da to ne pusti posledic, tudi osebnih, zelo intimnih, čustvenih. Ampak borila sem se do točke, dokler je to bilo možno.
Svoje delo kmetijske ministrice sem opravljala dobro in uživala podporo v resorju s strani vseh deležnikov. Pripravili in izvedli smo številne spremembe, ki so jih kmetje čakali in zelo dobro sprejeli. Izpogajali smo zelo dobre osnove za prihodnjo finančno perspektivo, pripravili dober Strateški načrt skupne kmetijske politike, odlično črpali EU sredstva. Sodila bi mi naj politika, ki teh dejstev ni želela upoštevati. Te sodbe nisem želela. Zato sem odstopila sama.
Seveda se me je silovit medijski linč dotaknil tudi osebno. Vpletli so mojo družino, močno izpostavili otroka. Lagala bi, če bi rekla, da to ne pusti posledic, tudi osebnih, zelo intimnih, čustvenih. Ampak borila sem se do točke, dokler je to bilo možno.
Da je moja koža debela in da se znam boriti in vztrajati, takrat, ko vem da se dogaja krivica in da je to v politiki pač naš vsakdan, sem dokazala tudi s tem, ko sem se s svojo lastno stranko, v politični prostor kmalu vrnila.
Ustanovitev stranke Naša dežela je bilo pogumno dejanje. Kdaj je padla odločitev, zakaj ste se tako odločili in kako ste to sploh izpeljali?
Kot sem povedala na začetku pogovora, sem v politiko vstopila s poštenim in iskrenim namenom, delati v dobro države in ljudi. Ampak ne zgolj na načelnem nivoju, tako namreč pravijo vsi politiki. Morda preveč iskreno, v vsebinskem smislu.
Po izobrazbi in duši sem razvojnica. 17 let sem delala in od tega 17 let vodila razvojno agencijo. Videla sem pomanjkljivosti in potrebne spremembe, ki se jih ustvarja na državnem nivoju politike. Verjela sem, da lahko s svojim znanjem in kompetencami spreminjam.
Morda res nisem bila vešča vseh političnih intrig in potrebnih spretnosti, s katerimi se te obvladujejo, morda sem bila »pre« iskrena za slovenski politični prostor, a za svojim načinom razmišljanja in dela stojim še danes. Sem pa bogatejša za marsikatero novo spoznanje, kakšne igre se v politiki igrajo. Očitno naša politična mentaliteta ni na nivoju zrele demokracije in politikov, brez vplivov raznih interesnih skupin in posameznikov.
Morda res nisem bila vešča vseh političnih intrig in potrebnih spretnosti, s katerimi se te obvladujejo, morda sem bila »pre« iskrena za slovenski politični prostor, a za svojim načinom razmišljanja in dela stojim še danes.
Pravijo, da ko enkrat vstopiš v politiko, te ta zasvoji. Mene je zasvojila zgolj ideja in spoznanje, da se v političnem prostoru da spremenit marsikaj in da so te spremembe precej enostavne, če jih pogledaš iz perspektive koristi za državljane in državljanke in državo samo.
Zato sem se, tudi po številnih vzpodbudah in klicih s terena odločila, da v izogib raznim novim težavam v obstoječih političnih strankah, ki imajo svojo zgodovino, kadrovske strukture, zaledja in interese, s somišljeniki in podporniki ustanovimo lastno politično stranko.
Izjemno težko je bilo. Bil je čas epidemije in z njo povezanih omejitev, čas težkih političnih razmer v državi ter zgodbe, ki so se vlekle iz vseh sproduciranih afer.
Izjemno težko je bilo. Bil je čas epidemije in z njo povezanih omejitev, čas težkih političnih razmer v državi ter zgodbe, ki so se vlekle iz vseh sproduciranih afer.
Po naravi sem človek, ki naredi vse, tudi izjemno težke korake, ko verjame v svoj zastavljen cilj. Verjela sem, da Slovenija potrebuje in želi politično stranko, v prostoru politične sredine. Neobremenjeno z zgodovino, z ideologijami, usmerjeno v konkretne cilje in pripravljeno na sodelovanje, ne glede na politične ideološke razlike.
Sledili so številni podporniki, ki so idejo razumeli. Odziv terena je bil izjemno dober. Ustanovili smo številne odbore po celotni Sloveniji, naredili res močno strankarsko mrežo in se pripravljali na volitve.
V času pred volitvami smo vas lahko videvali praktično povsod po Sloveniji. Mnogi smo se spraševali, kako to sploh zmorete. Kaj to pomeni za človeka in kaj to še posebej pomeni za mamo in njeno družino?
Veliko ceno sem plačala sama in plačala jo je tudi moja družina, moja sinova. Izjemno ponosna sem, ker nam je uspelo. V fantih sem imela neverjetno podporo in razumevanje.
Sploh starejši sin, ki ima danes 19 let in politiko že zelo dobro razume, mi je bil v izjemno podporo.
Po preživetem medijskem linču se je nekega večera želel pogovoriti. Predlagal je, da se v politiko več ne vrnem, da sem za njo žrtvovala svojo kariero, ves svoj čas, družino in vso energijo. V zameno sem dobila krut udarec in madež na ime…
Rekla sem, da bom željo spoštovala, saj, da je bilo to za vse nas res “dovolj”.
Mladim moramo znova vrniti upanje v to državo in jim pokazati, da politika ni zgolj stvar elit in interesov, ampak, da smo zmožni politike, ki se usmerja v ljudi in govori in odloča o temah, ki vplivajo na njihova življenja.
Ko je prespal noč, je prišel k meni in dejal: “Mami, jaz sem nad slovensko politiko obupal, a želim, da se vrneš in pri tem te bom podprl. Ko bo v Sloveniji zmanjkalo ljudi, kot si ti, ki želijo delati pošteno in iskreno, v dobro ljudi, bo izginilo vsako upanje v nas mladih in še več nas bo zapustilo državo.”
Takrat sem sprejela dokončno odločitev, da se vrnem. Mladim moramo znova vrniti upanje v to državo in jim pokazati, da politika ni zgolj stvar elit in interesov, ampak, da smo zmožni politike, ki se usmerja v ljudi in govori in odloča o temah, ki vplivajo na njihova življenja. In za to je vreden vsak napor in vsaka žrtev.
Nekoč je veljalo, da je stranka močna toliko, kot je močna na terenu. Danes mnogi temu oporekajo, saj je vloga medijev postala res velika. Kako to vi vidite?
Žal danes situacija res kaže tako, a je takšna situacija povsem nesprejemljiva.
Vloga medijev v političnem prostoru je zagotovo postala premočna in preveč vplivna. Mediji niso več poročevalec objektivnega stanja, ampak soustvarjajo ali celo ustvarjajo politiko.
Izjemno pogrešam neodvisno, strokovno in objektivno novinarstvo in dejstvo je, da se omenjena situacija iz dneva v dan bolj jasno kaže. To je morda celo dobro, saj bo še tistim, najbolj zaslepljenim kmalu postalo jasno, kako težka in kompleksna je dejansko situacija slovenskega medijskega prostora in njegove prepletenosti s politiko.
Vloga medijev v političnem prostoru je zagotovo postala premočna in preveč vplivna. Mediji niso več poročevalec objektivnega stanja, ampak soustvarjajo ali celo ustvarjajo politiko.
Zagotovo je edina prava cena stranke ter njena logična in pravilna teža, njena močna baza in mreža na terenu. Mar ni dejstvo, da naj bi bila politika usmerjena v ljudi in delala za potrebe državljank in državljanov? In kdo jo potem soustvarja? Ljudje na terenu.
Sama prisegam na takšno politično razmišljanje in dokler me bo politika količkaj zanimala ter bom v njej na kakršenkoli način aktivna, jo bom gradila na tej osnovi.
Kako danes, s časovne razdalje, vidite letošnje državnozborske volitve? Kaj je bilo dobro in kaj bi popravili, če bi lahko?
Letošnje volitve so bile posebne. Pravzaprav takšnih v zgodovini samostojne Slovenije ne pomnimo.
Že dogajanje v času zadnje vlade je kazalo na to, da se bo zgodilo zagotovo nekaj nepričakovanega in nepredvidljivega. Upor vladi s strani opozicijskih vrst je bil silovit, bile so tudi napake s strani akcij in reakcij vladnih vrst.
Ljudje so postali razdvojeni kot še nikoli. Mediji so situacijo še potencirali, pravzaprav pomembno vplivali na izid volitev. Težko je bilo kakor koli vplivati na situacijo. Mediji imajo svojo moč. Delajo na psihi ljudi.
Ljudje so bili prepričani, da je bilo vse narobe, da je nujna sprememba. Zgodile so se pravzaprav volitve Golob oz. Svoboda proti Janši.
Ljudje so bili prepričani, da je bilo vse narobe, da je nujna sprememba. Zgodile so se pravzaprav volitve Golob oz. Svoboda proti Janši.
In to na škodo vseh ostalih, manjših strank, sploh sredine. Kar je seveda velika škoda. Prav te stranke lahko skrbijo za pomembno politično ravnovesje, za uravnoteženost med obema ideološkima opcijama. Tokrat je prevlada ene res silna in premočna.
Na desni je pogosto čutiti nekakšno zamero do vas, ker niste šli v koalicijo s Povežimo Slovenijo. Obtožujejo vas, da je desnica danes zaradi vas v tako podrejenim položaju v DZ, saj tam ni sredine. Zakaj niste šli v koalicijo? Bi danes šli?
Zamera do nas je tako na levi, kot na desni. 😊
. . .
… nadaljevanje TUKAJ.
Konec 1. dela, 2. del si lahko preberete TUKAJ.
V 2. delu intervjuja: kakšna bo letošnja jesen na političnem parketu, o premierju Robertu Golobu, spremembah medijske zakonodaje in Zakona o RTV, imenovanju Marjana Šarca in Alenke Bratušek na ministrske položaje kljub porazu na volitvah, napovedani prihajajoči energetski krizi …
Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Edvard Kadič.
