Aleksandro Pivec poznamo kot nekdanjo kmetijsko ministrico in predsednico Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), sedanjo predsednico stranke Naša dežela, predvsem pa kot aktivno, zavzeto in energično političarko ter osebo, ki ji zlepa ne zmanjka entuziazma in pozitivne energije.
Za naš Portal24 smo se pogovarjali o njeni karieri, pritiskih nanjo, stanju v vladah, v katerih je sodelovala, Marjanu Šarcu, Karlu Erjavcu, predvsem pa o načrtih in pogledih na prihodnost slovenske politike, kmetijske politike ter Slovenije kot države. (Prvi del intervjuja je na voljo TUKAJ.)
Na desni je pogosto čutiti nekakšno zamero do vas, ker niste šli v koalicijo s Povežimo Slovenijo. Obtožujejo vas, da je desnica danes zaradi vas v tako podrejenim položaju v DZ, saj tam ni sredine. Zakaj niste šli v koalicijo? Bi danes šli?
Zamera do nas je tako na levi, kot na desni 😊.
O koaliciji Povežimo Slovenijo sem veliko povedala že v času kampanije. Naša stranka se je ustanovila ravno zato, ker je bil klic simpatizerjev in potencialnih volivcev po tem, da si želijo politične stranke v prostoru sredine, ki bo pokrila področje podeželja in s tem povezanih vsebin, ideološko neobremenjeno in neodvisno po obeh političnih strani.
Ustanovili smo stranko z lastno identiteto in vizijo, z vsebinami programa, ki smo ga postavili skupaj z ljudmi na terenu, ki so stranko podprli in v njej začeli intenzivno delati. Stranka je zgradilo široko mrežo odborov in članstva po celotni Sloveniji.
Ustanovili smo stranko z lastno identiteto in vizijo, z vsebinami programa, ki smo ga postavili skupaj z ljudmi na terenu, ki so stranko podprli in v njej začeli intenzivno delati.
Po povabilu v koalicijo Povežimo Slovenijo smo vprašanje pristopa seveda odprli na organih stranke in v naših lokalnih odborih. Velika večina je bila mnenja, da moramo na volitvah nastopiti samostojno. Naša vizija in pogled na delo v politiki sta drugačna od strank, ki so bile v koalicijo povezane, seveda pa smo bili pripravljeni na sodelovanje po volitvah, v kolikor se uspemo uvrstiti v Državni zbor.
V koalicijo se je povezalo več strank, z različno zgodovino, raznolikim članstvom, različnimi programskimi vsebinami… Tudi ljudje na terenu niso popolnoma razumeli namena in načina povezave.
Nismo želeli biti zgolj pragmatično preračunljivi in seštevati naših potencialnih glasov za preboj v DZ, saj menim, da nam to ne bi uspelo. Stranka Naša dežela pa bi izgubila veliko število članov in volivcev, če bi vztrajali na povezovanju, navkljub nasprotovanju terena.
Prvi del intervjuja je na voljo TUKAJ
Danes je težko govoriti o tem ali bi uspeli ali ne, če bi se povezali. Iz časovne oddaljenosti to izgleda lahko. Mi smo v delo na terenu vložili veliko napora in časa, zato nam je veliko bolje poznano razmišljanje ljudi in s tem tudi povezane odločitve.
Tokrat se je zgodba iztekla, kot se je. Najbrž večje razlike niti ne bi bilo, če bi tudi mi vstopili v predvolilno koalicijo. Pred nami je nova politična prihodnost in tokrat imamo veliko več časa in priložnosti za bolj strateške in premišljene, vsebinsko in politično, predvsem pa dodelane morebitne povezave.
Zdi se, da bo jesen na političnem parketu tudi sicer zelo vroča. Nova vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je že prevzela vajeti upravljanja z državo. Kako vidite delo Golobove vlade do sedaj?
Nova vlada je dobila na volitvah veliko večino. Ljudje so s tem pokazali, da je v preteklosti šlo nekaj narobe. Svoje so seveda oddelali mediji in močna propaganda proti prejšnji vladi. V velikem delu neupravičeno, saj je vlada delala dobro in to v zelo težkih okoliščinah.
Ne govorim o tem, da ni bilo tudi napačnih, hitrih potez. A napake so bile zagotovo manjše od tega, kar so producirale medijske sodbe in napadi. Ljudje so sledili in se odločili. Voljo je treba spoštovati.
V vladi je velika večina ministrov, ki se s to funkcijo in sploh delom na vrhu državne uprave, srečujejo prvič. Sama zagovarjam dejstvo, da je vedno treba pustiti čas, da se v novih okoliščinah odločevalci najdejo, postavijo strategijo vodenja in odločanja na svojih resorjih in potem začnejo z zelo konkretnim delom.
Zato štejemo znanih »100 dni miru«. Treba pa je upoštevat dejstvo okoliščin, ki so tokrat izredno resne. Soočeni smo s situacijo po epidemiji, na področju oskrbe z en energijo in energenti ter na področju preskrbe s hrano.
Gre za izredne razmere in te kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju, da se na eni strani zaščiti gospodarstvo in na drugi omogoči ljudem normalen dostop do nujnih dobrin ter seveda s tem ne vpliva ne poškoduje njihovih proračunov. Tukaj žal še nimam občutka, da so ukrepi, ki so bili do sedaj sprejeti naravnani tako, da zaščitijo obe strani.
Kako vidite trenutna razmerja moči? Gibanje Svoboda vlada s prepričljivo večino. Kako vi to vidite?
Volitve so bile posebne… zaradi večih razlogov, katerih nekaj navajam v zgornjem odgovoru. Gibanje Svoboda je zmagalo s prepričljivo večino, ki jim omogoča zelo udobno in smelo vladanje.
Ne smemo zanemariti prizanesljivost medijev, ki jim delujejo v podporo in s tem med ljudmi ustvarjajo močan vtis, da je tokrat vse prav. Priča smo nadaljevanju epidemije in vse, o čemer se je sodilo s strani medijev in »ljudstva« v prejšnji vladi (nepravočasno ukrepanje za zaščito ljudi, nepripravljenost zdravstva, nepopolna ali neustrezna navodila prebivalcem in institucijam), tokrat postaja spregledano ali celo mirno sprejeto.
Prevelika teža pri vladanju seveda ustvarja relativno nevarnost, da se vlada udobno, z veliko mero varnosti, da se lahko sprejema pozne, nepravilne odločitve ali da jih tudi ne sprejemajo pravočasno.
Verjetnost, da bodo takšne odločitve argumentirano kritizirane iz strani opozicije oz. sama teža teh kritik, sta prezrti, ob zavedanju, da ni moči, da se kar koli spremeni.
Obžalujem, ker v Sloveniji še vedno nismo razumeli možnosti oz. priložnosti za več konstruktivnega sodelovanja med opozicijo in koalicijo z namenom, da bi tako sprejemali kompromisne odločitve ter upoštevali predloge in argumente obeh strani.
Obžalujem, ker v Sloveniji še vedno nismo razumeli možnosti oz. priložnosti za več konstruktivnega sodelovanja med opozicijo in koalicijo z namenom, da bi tako sprejemali kompromisne odločitve ter upoštevali predloge in argumente obeh strani.
Še vedno vlada občutek a priori nasprotovanja in dokazovanja svojega prav oz. še huje, celo maščevanja tistim, ki so odločali prej ter kazanja svojega prav tistih, ki odločajo sedaj.
Žal vse to na škodo ljudi in države, ki so kolateralna žrtev naših neozdravljivih medsebojnih obračunavanj, ki se nam dogajajo že ves čas samostojnosti države. Med ljudmi pa vedno bolj krepijo razdvojenost in postavljanje na to ali ono stran.
Po našem prvem črnem oblaku pred 30 leti, vojni za Slovenijo, nismo zamenjali družbenega modela, ampak samo imena.
Po finančni krizi leta 2008, nismo zamenjali poslovnega modela, ampak smo samo dokapitalizirali banke in peljali karavano po isti poti.
Po Covidu bi se nam lahko odprle številne priložnosti, da postanemo vodilni na področju logistike, digitalizacije, kripto borz, ekologije, turizma, raziskav, zdravstva, robotizacije, športa, trajnosti, zagotavljanja prehranske varnosti, gozdarstva in še marsičesa.
Zakaj jih ne izkoristimo? Ker se na vseh teh področjih karte mešajo na novo.
Vendar naš družbeni, politični in gospodarski model na to ni pripravljen in s trenutno »politično elito« in ustvarjanjem vse večje razdvojenosti, tudi še dolgo ne bo.
Vendar naš družbeni, politični in gospodarski model na to ni pripravljen in s trenutno »politično elito« in ustvarjanjem vse večje razdvojenosti, tudi še dolgo ne bo.
Rešitev težav, ki jih dnevno naslavljata polarizirana politična pola, ni v zmagi in prevladi enega ali drugega, ampak v sodelovanju obeh, v več možnih rešitvah, kjer naj zmaga najboljša.
Rešitev težav, ki jih dnevno naslavljata polarizirana politična pola, ni v zmagi in prevladi enega ali drugega, ampak v sodelovanju obeh, v več možnih rešitvah, kjer naj zmaga najboljša.
To pa pomeni, da moramo prenehati predalčkati vse in vsakogar. Oziroma, še bolje rečeno, predale očistiti zastarelih navlak, neuporabnih modelov in predvsem stereotipov, ki danes vodijo našo družbo.
Ko tako gledam ta politični boj, ki deluje, kot da gre na vse ali nič, da bo na koncu nekdo zmagal z veliko večino, se moramo vprašati, ali se naše stranke sploh zavedajo, da v demokracijah nikoli ne sme zmagati samo ena stranka, ker to potem ni več demokracija.
Če ena stran zmaga z ustavno večino, kaj to pomeni za drugo stran? Pogrom? In ko se bodo stranke zavedale demokracije, se bodo zavedale, da v demokraciji lahko zmagajo natančno toliko, da sestavijo vlado, potem pa morajo vladati pravično vsem ljudem, tudi tistim, ki so pred volitvam stali na drugem bregu.
Ta naša »enostrankarska« mentaliteta na obeh straneh povzroča vse tisto, kar so, smo in bodo občutili še mnogi, ki se bodo še upali vstopiti v politiko. Popolno diskreditacijo.
Ta naša »enostrankarska« mentaliteta na obeh straneh povzroča vse tisto, kar so, smo in bodo občutili še mnogi, ki se bodo še upali vstopiti v politiko. Popolno diskreditacijo.
Ne zamerim politikom kot osebam, ker verjamem, da kot osebe niso slabi. Ne zamerim politikom, da ne spremenijo zastarelega uradniškega, razvojnega modela, ker ga verjetno ne znajo ali ne zmorejo.
Nedopustno pa je, da z uporabo pozicije moči, ki jim jo daje državni sistem, blokirajo, preganjajo, diskreditirajo itd. tiste, ki so sposobni razmišljati drugače in želijo spremeniti razvojni in družbeni model, ki nas še vedno nekako drži v »srednjem veku«.
Kaj menite o imenovanju Šarca in Bratuškove na ministrske položaje, glede na to, da so jima volivci pokazali vrata na volitvah?
Najprej bi dejala, da gre za modro potezo levega političnega pola in s tem konsolidacijo leve sredine v enotno stranko. Letošnje volitve so jasno pokazale, da bo takšna konsolidacija v prihodnje potrebna.
Večina manjših strank je doživela poraz na volitvah, kar pomeni, da ljudje razmišljajo o zaupanju svojega glasu levemu ali desnemu političnemu polu.
Ta trend pa nas ne sme odvrniti od razmišljanja, da v Sloveniji, kot tudi povsod drugje, kjer vlada parlamentarna demokracija, nujno potrebujemo zdravo in neodvisno politično sredino, kot samostojno politično entiteto.
Ta trend pa nas ne sme odvrniti od razmišljanja, da v Sloveniji, kot tudi povsod drugje, kjer vlada parlamentarna demokracija, nujno potrebujemo zdravo in neodvisno politično sredino, kot samostojno politično entiteto.
Ta je izjemno pomembno za politično ravnovesje in vedno uravnoteženo vpliva tako na sestavo vlade, kot tudi na čim večjo ideološko neodvisnost pri odločitvah v dobro vseh državljanov.
To, da je vladajoča in trenutno najmočnejša stranka integrirala še dve manjši levo sredinski stranki, je torej pozitivno, v duhu konsolidacije političnega prostora.
Seveda pa to ne pomeni, da je higienično na položaje odločevalskih funkcij imenovati ljudi, ki na volitvah niso bili deležni zaupanja volivcev. Voljo ljudi je potrebno spoštovati in počakati na priložnost, da zaupanje znova pridobiš.
V kolikor ga ne, je seveda na mestu razmislek o političnem pomiku v ozadje ali celo umiku.
Kaj menite o napovedanih spremembah Zakona o RTV in samem načinu uveljavitve sprememb po nujni poti? V intervjuju z Bojanom Požarjem na našem portalu smo lahko prebrali, da ste prav vi blokirali spremembe medijske zakonodaje. Se s Požarjevimi trditvami strinjate? Kako vi to vidite?
Drži, v času obravnave predloga Zakona o RTV, smo v stranki DeSUS zaprosili za podaljšan rok javne obravnave zakona, saj je bil v nekaterih delih, za naše pojme, zastavljen preostro in nekaterih področij ni obravnaval.
V stranki smo resno obravnavali in zbrali pripombe ter predloge za izboljšanje zakona in jih tudi vložili. Žal Zakon ni dočakal uskladitve in kompromisa za potrebno število glasov za potrditev. Menili smo namreč in še vedno sem prepričana, da je sprememba Zakona v številnih pogledih nujno potrebna.
Intervju z Bojanom Požarjem si lahko preberete TUKAJ.
Zakon je izjemnega pomena za uravnoteženo delovanje javnega RTV servisa in seveda minimiziranje političnih vplivov nanj. Predložen predlog spremembe in način sprejema pa tega ne obetata.
Zakon je izjemnega pomena za uravnoteženo delovanje javnega RTV servisa in seveda minimiziranje političnih vplivov nanj. Predložen predlog spremembe in način sprejema pa tega ne obetata.
Tako stranka, kot jaz osebno smo takrat ravnali predvsem iz perspektive priprave dobrega zakona, ki bo omogočil korektno, operativno in čim bolj neodvisno, strokovno, nepristransko poročanje in na splošno delovanje javnega zavoda, ne iz vidika morebitnih špekulacij o podpori meni ali stranki. V politiki se takšno razmišljanje ne izide, še manj obrestuje. Marsičesa sem se v tem času naučila.
Kaj menite o komunikaciji vlade glede virusa Covid-19? Ljudi se nagovarja, da naj bodo solidarni z drugimi in nosijo maske. Bo to delovalo? Je vlada glede komunikacije z državljani v zagati tudi zato, ker je ravno to očitala prejšnji vladi, ko je bila v opoziciji?
Prepričana sem, da je strokovno utemeljena, jasna in državljanom prijazna komunikacija, ključ do učinkovitega upoštevanja navodil in ukrepov, ki jih državljani morajo upoštevati za varovanje svojega in javnega zdravja.
V tem delu sem sama opozarjala na to dejstvo že v vladi Janeza Janše. Drži, da je bil čas začetka epidemije in sprejemanja ukrepov zelo zahteven, neznan in pogosto je bilo potrebno sprejeti ukrepe, ki niso bili popolnoma jasni in niso imeli dokazljivih učinkov, saj je to bilo praktično nemogoče dokazati.
Ves svet se je soočal z novo situacijo še neraziskanega virusa in nepredvidljivega širjenja ter posledic. Odločevalci smo sprejemali ukrepe, za katere smo smatrali, da bodo najbolj učinkovito preprečevali večje razsežnosti posledic.
Ves svet se je soočal z novo situacijo še neraziskanega virusa in nepredvidljivega širjenja ter posledic. Odločevalci smo sprejemali ukrepe, za katere smo smatrali, da bodo najbolj učinkovito preprečevali večje razsežnosti posledic.
Pogosto pa je bil ključ v slabi, zelo ostri komunikaciji ukrepov. To so ljudje zamerili, se upirali in jih tudi bojkotirali. Vse kar je bilo sprejeto v številnih državah po svetu, je pri nas naletelo na velik upor ljudi, pomagali pa so pri tem tudi mediji.
Sedanja komunikacija je nejasna, preizkuša se metodo priporočil in dvigovanja zavesti za upoštevanje navodil, ampak ljudje so zmedeni in priporočila so praktično neupoštevana.
Sedanja komunikacija je nejasna, preizkuša se metodo priporočil in dvigovanja zavesti za upoštevanje navodil, ampak ljudje so zmedeni in priporočila so praktično neupoštevana.
Obstaja bojazen, da bo ob jesenska epidemija lahko izjemno razsežna, ljudje pa ne bodo razumeli, da nujno potrebujemo ukrepe, ki bojo preprečiti vnovično množično širjenje virusa in s tem velike obremenitve za zdravstveni sistem, kar seveda lahko vodi v novo zdravstveno krizo, že tako poškodovanega zdravstvenega sistema.
Napoveduje se, da bomo jeseni ujeti v vsaj tri krize: energetsko, prehransko in zdravstveno. Katero bomo po vašem mnenju državljani najbolj boleče občutili? Kaj mora vlada storiti takoj, da bomo uspešno prebrodili krize?
Da se bomo soočili z vsemi naštetimi krizami, je bilo jasno že zgodaj spomladi. Agresija Rusije na Ukrajino in njene posledice so zelo jasno kazale, da bo kmalu nastopila kriza z energenti in prehrano.
Žal Slovenija že v preteklosti ni dovolj jasno zastavila strategij oskrbe z energijo in diverzifikacije virov oskrbe. Prav tako nismo postavili učinkovite in jasne strategije kmetijstvu in podpori kmetom, za učinkovito pomoč k doseganju čim višje stopnje samooskrbe, ob upoštevanju specifik slovenskega kmetijstva in njegove strukture.
Sama sem, kot kmetijska ministrica, zelo jasno opozarjala, da ima prehranska varnost prav tolikšen pomen, kot vse druge oblike nacionalne varnosti in da slovensko kmetijstvo potrebuje novo strategijo, s korenitimi spremembami na področju upravljanja s kmetijskimi zemljišči in podporami (subvencijami) kmetom.
Sama sem, kot kmetijska ministrica, zelo jasno opozarjala, da ima prehranska varnost prav tolikšen pomen, kot vse druge oblike nacionalne varnosti.
Zato smo tudi pripravili novo Resolucijo o razvoju kmetijstva, kot podlago za sprejem novega Strateškega načrta, ki opredeljuje podpore iz Evropskega kmetijskega sklada, znotraj katerega je možno upoštevati specifike in pogoje kmetijskega prostora v vsaki od držav članic.
Na področju prehranske varnosti, bi država morala takoj sprejeti učinkovite ukrepe (razpis ugodnih posojil za odkupovalce žit za takojšnje plačilo kmetom po tržno sprejemljivi ceni, mehanizme za zavezujoče pogodbe za odkup pridelkov slovenskih kmetov…) za odkup žit slovenskih kmetov in povečanje skladiščnih kapacitet za žita.
Na srednji ali daljši rok bi bilo nujno usmeriti učinkovite podpore v povečanje rastlinske pridelave, ki je v Sloveniji izrazito deficitarna in ravninska območja Slovenije vzpodbujati in jim zagotoviti podporo za preusmeritev iz živilske v rastlinsko pridelavo.
Učinkovito upravljanje s kmetijskimi zemljišči je strateškega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti, a v Sloveniji zakonodaje, ki bi to zagotavljala nismo spremenili že vse od kar imamo samostojno državo, pa smo že v času mojega mandata pripravili in z deležniki uskladili praktično vse nujno potrebne spremembe.
Kaj moramo nasploh storiti na področju kmetijske politike?
Odločevalci, resorno ministrstvo in Vlada RS, bi morali vse napore izrazito usmeriti v vzpostavitev boljših pogojev na področju kmetijstva, za zagotovitev čim višje samooskrbnosti, kratkih oskrbnih verig, zavezujočih in dolgoročnih pogodbenih razmerij in pravičnih odnosov znotraj njih.
Potrebno je tehnološko in digitalno podpreti razvoj pametnih vasi, ki bo omogočala razvoj sodobnega eko kmetijstva, podpreti je potrebno generacijsko prenovo, s podporo mladim kmetovalcem in podporo družinskim kmetijam, ki predstavljajo temelj slovenskega kmetijstva (tudi z boljšim dostopom do kmetijskih zemljišč).
Potrebno je tehnološko in digitalno podpreti razvoj pametnih vasi.
Posebno pozornost znotraj ukrepov je potrebno namenjati ohranjanju in varovanju naravnih virov, ki zagotavljajo trajnostno in butično pridelavo kmetijskih pridelkov z večjo dodano vrednostjo ter večji odstotek ekološke pridelave.
Slovenski kmet je preživel številna burna zgodovinska obdobja in poskrbel za ohranjeno zeleno in obdelano krajino širom po državi, zato si zasluži, da mu damo za to vse priznanje in zagotovimo dostojne pogoje za delo in preživetje ter večji ugled in spoštovanje v naši družbi.
Kmetije, kmetijstvo in socialna politika kmečkih družin ter razvoj podeželja morajo postati naša pomembna skrb in vsaka slovenska vlada bi to morala postavljati visoko na lestvico prioritet.
Kmetije, kmetijstvo in socialna politika kmečkih družin ter razvoj podeželja morajo postati naša pomembna skrb in vsaka slovenska vlada bi to morala postavljati visoko na lestvico prioritet.
Poseljenost podeželja in ohranitev kakovostnih kadrov na podeželju je nujna za razvoj kmetijstva, gozdarstva ter podjetništva izven mestnih središč. Zato je treba podpreti in vzpodbujati družinske kmetije, na katerih so kmetje »kmečko zavarovani«, pridelujejo hrano ter aktivno kmetujejo.
Za razvoj kmetijskega sektorja, ki bo kos nepredljivim izzivom prihodnosti, potrebujemo ustrezno usposobljene in inovativne mlade kmetovalce.
Poleg spodbud za mlade kmetovalce, krepitve različnih oblik usposabljanj in prenosa znanj med generacijami, je nujno zagotavljanje potrebne infrastrukture na podeželju, ki bodo zagotavljale visoko raven kakovosti življenja, vključno z širokopasovnimi povezavami.
Posebej je treba podpreti investicije v kmetijstvo, saj so mladi kmetovalci inovativni, ne vlagajo zgolj v pridelavo, temveč tudi v predelavo, kakovost, trajnost in ekologijo. Kmetijska politika mora biti povezana in usklajena z drugimi nacionalnimi politikami, predvsem socialno in pokojninsko.
S ciljno usmerjenimi ukrepi in spodbudami je treba krepiti položaj kmetov v vrednostnih verigah, tudi s krepitvijo sodelovanja med kmeti, podporo razvoju tržno usmerjenih proizvodnih modelov, spodbujanjem raziskav in inovacij, povečanjem preglednosti trga in zagotavljanjem učinkovitih mehanizmov proti nepoštenim trgovinskim praksam.
Posebej je treba podpreti investicije v kmetijstvo.
Vzpodbujati in podpirati je treba sheme kakovosti in izdelke z višjo dodano vrednostjo (IK, integrirano, EKO, tradicionalni izdelki (potica, krajnska klobasa, itd.). Za kmete se razvijajo nove priložnosti, povezane z povečanim zanimanjem potrošnikov za lokalne prehranske sisteme in kratke dobavne verige.
Za to pa je potrebno, naj kar konkretno naštejem in pojasnim:
- Spodbuda in podpora mladim kmetom,
- Reševanje demografske problematike na podeželju.
- Krepitev verige preskrbe s hrano in položaj kmeta tj. vzpostaviti učinkoviti sistem masnih bilanc za slovenske pridelke in živila. V IK sheme je potrebno vključiti dodatek na odkupno ceno – v % glede na standardno kvaliteto. Vzpodbujati je potrebno investicije v dolgoročna partnerstva, s poudarkom na raziskavah, novih tehnologijah in digitalizaciji. Sektorska podpora usmerjena v deficitarna področja v kmetijstvu: rastlinska pridelava, prašičjereja, trajni nasadi ipd.
- Sobivanje zveri in divjadi v urbanih in kmetijskih območjih. Trenutno je število zveri in divjadi na prostor preštevilno. Potrebno je prilagoditi (zrahljati) trenutno visok status zaščite zveri in divjadi. Potrebno je okrepiti javne lovske službe in usklajeno upravljanje divjadi in velikih zveri z njenim okoljem. Škode zaradi divjadi in zveri bi morala izplačevati ARSKTRP v 90 dneh po škodnem dogodku.
- Gozdarstvo in lovstvo. Promocija in nadgrajevanje slovenskega pristopa pri upravljanju z gozdnimi ekosistemi. E- gozdarstvo, ki vsebuje prenovo in modernizacijo javne gozdarske službe. Zagotavljanje finančnih mehanizmov za vlaganja v gozdove. Krepitev zelenega krožnega gospodarstva. Krepitev javne lovske službe.
Kako bo Naša dežela nastopila na jesenskih volitvah? Kakšni so vaši cilji? Kaj počnete v stranki sedaj, ko ste neparlamentarna stranka. Kako izgleda strankarsko življenje. Je to sploh slabo, da niste v DZ?
Stranka je nastala in vzpostavila razvejano in močno terensko mrežo v prvem letu od ustanovitve.
Veliko napora, energije in časa smo vložili v sočasno gradnjo stranke, pripravo vsebin za jasen, strokovno utemeljen in pripravljen program, kot odziv na potrebe terena in ljudi, na vseh področjih, zato ima vse temelje za obstoj in delovanje na dolgi rok.
Žal nismo dosegli željenega cilja na letošnjih parlamentarnih volitvah. A že ob ustanovitvi smo se zavezali, da bomo svojo pot v političnem prostoru gradili na dolgi rok. Zato ostaja zaveza sebi in našim članom, da bomo tem zastavljenim političnim in tudi vsebinskim ciljem sledili.
Že ob ustanovitvi smo se zavezali, da bomo svojo pot v političnem prostoru gradili na dolgi rok.
Trenutno se lokalni odbori pripravljajo na lokalne volitve, kjer bomo nastopili z listami kandidatov za občinske svetnike ter se dogovarjali o kandidaturah za županska mesta ali morebitno podporo drugim kandidatom v posameznih lokalnih skupnostih.
Ukvarjamo se tudi s pripravami lokalnih programskih izhodišč po posameznih skupnostih, ki bojo temelj za jasna programska izhodišča, katerim bojo sledili naši kandidati za občinske svetnike.
Glede na to, da smo res mlada stranka, seveda lahko svojo pot za politično prihodnost premišljeno in časovno neobremenjeno dobro premislimo in strateško načrtujemo neobremenjeno, sploh po tem, ko trenutno nismo del koalicije, niti opozicije.
Prepričana sem, da je na mestu tudi razmislek o oblikovanju močnejše in konsolidirane politične sredine, a kot že rečeno, o tem lahko sedaj govorimo, analiziramo in načrtujemo, veliko bolj neobremenjeno, kot smo to lahko v času pred volitvami, ko je to delovalo zelo pragmatično preračunljivo in se nas je ves čas poskušalo umeščati v enega od političnih polov.
Pravzaprav pa bi želeli dokazati, da smo zares ideološko neobremenjeni, vsebinsko ciljno jasno usmerjeni in da lahko kot takšni v prihodnje pomembno vplivamo na tako potreben politični balans med levim in desnim delom politike.
Pravzaprav pa bi želeli dokazati, da smo zares ideološko neobremenjeni, vsebinsko ciljno jasno usmerjeni in da lahko kot takšni v prihodnje pomembno vplivamo na tako potreben politični balans med levim in desnim delom politike.
Stranka Naša Dežela tako želi v center vrednostnega sistema postaviti menjavo političnega delovanja. Iz pozicije moči v pozicijo najboljše ideje oz rešitve.
Iz antigonskega vlečenja vsak v svojo smer v politiko sodelovanja, Iz politike kritiziranja v politiko konstruktivnosti in ustvarjalnosti, iz politike populističnih idej v politiko dolgoročnih rešitev in reform ter iz rešitev za naslednje volitve v rešitve za naslednje generacije.
S takšnim miselnim preskokom bodo politični in vsebinski programi lahko uresničeni, ne samo napisani in obljubljeni.
Ljudje bodo iz življenja v strahu in negotovosti prešli v aktivno ustvarjalnost, otroci pa bodo videli, da se starši trudimo in borimo, da nam kdaj uspe in kdaj tudi ne. Ko nam uspe se veselimo skupaj, ko nam ne, se za isto mizo iščemo rešitve.
To ne pomeni, da so naša razmišljanja, svetovni nazori in prepričanja enaki – ampak da smo poenoteni na temeljnih državotvornih in narodotvornih vprašanjih, da so pravila igre za vse enaki ter, da vedno zmaga najboljši koncept – ki ga ljudje potrdijo na volitvah, mediji in opozicija pa spremlja, da temeljnih družbenih dogovorov ne kršimo.
Hvala za pogovor in srečno na jesenskih volitvah in tudi sicer v prihodnje.
Če ste spregledali 1. del intervjuja, je na voljo TUKAJ
V 1. delu intervjuja: kako je Aleksandra Pivec vstopila v politiko, kaj se je dogajalo v spopadu med njo in Karlom Erjavcem glede vodenja stranke DeSUS, kako je bilo delovati v okviru vlade Marjana Šarca in kako v vladi Janeza Janše …
Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Edvard Kadič.
