Opomba uredništva: Intervju je zaradi obsega razdeljen na dva dela. Prvi del je objavljen TUKAJ.
Bojana Požarja poznamo kot najbolje obveščenega novinarja v Sloveniji, avtorja spletnega portala Požareport, avtorja knjig ter provokativnega voditelja oddaj Faktor in Ura moči in kot aktivnega športnika, tekača, kolesarja in letos tudi pohodnika po sloviti poti El Camino v Španiji in na Portugalskem, od koder se je ravnokar vrnil.
Za naš Portal 24 se je brez dlake na jeziku razgovoril o novinarstvu v Sloveniji, razlogih za napade nanj, o slovenski medijsko politični spregi, kje je desnica na zadnjih volitvah naredila napako, kaj se bo dogajalo jeseni na političnem parketu …
… nadaljevanje od zadnjič (1. del pogovora je na voljo TUKAJ)
V marcu letos smo bili priča brutalnemu poizkusu tvojega utišanja s sklepom o priporu, ki je bil kasneje odpravljen.
Nam lahko poveš malo več o tem, mogoče tudi o ozadju cele zadeve? Zakaj bi šel nekdo tako daleč? Kaj je bilo tako pomembno in kdo stoji za tem? Vse to okoli tvojega pripora se je dogajalo točno mesec pred volitvami.
Če bi šel v pripor, bi bil utišan točno za ta zadnji mesec in več, če bi priporni nalog zdržal nadaljnjo presojo. Ne bi mogel komentirati ne volitev in ne novinarsko spremljati dogajanja v Sloveniji.
Res je, pravzaprav je zelo malo manjkalo, pa bi me dejansko zaprli. Na kratko: šlo je za kazensko tožbo manjšinskega lastnika Večera Saša Todorovića, ki me je v tem primeru pravzaprav tožil namesto Uroša Hakla, takrat večinskega lastnika Večera.
Bil sem že dvakrat oproščen, ko je senat višjega sodišča v Ljubljani v ponovljenem pritožbenem postopku sklical narok, kjer udeležba zame ni bila obvezna, so pa, ker me ni bilo, potem izdali sklep o priporu do naslednje seje ali največ 30 dni, kot to dopušča zakon, torej do aprilskih volitev, da kakor zagotovijo mojo udeležbo.
Za sklep o priporu sva tisti petek z odvetnikom Francijem Matozom izvedela povsem naključno, veljal je že dva dni in pravzaprav bi me že lahko zaprli.
Potem je Matoz na hitro vložil pritožbo, jaz pa sem sklep o priprtju objavil na twitterju, kar me je očitno rešilo.
Namreč, nemudoma se je sprožil močan javni pritisk, ki je praktično edina stvar, na katero je slovensko pravosodje občutljivo, in še isti dan, v petek zvečer, kar se je menda zgodilo prvič, se je na hitro sestal kazenski senat vrhovnega sodišča ter sklep višjega sodišča o mojem priprtju razveljavil kot nezakonitega.
Namreč, nemudoma se je sprožil močan javni pritisk, ki je praktično edina stvar, na katero je slovensko pravosodje občutljivo, in še isti dan, v petek zvečer, kar se je menda zgodilo prvič, se je na hitro sestal kazenski senat vrhovnega sodišča ter sklep višjega sodišča o mojem priprtju razveljavil kot nezakonitega.
Sledila je naša zahteva po izločitvi vseh treh članov senata višjega sodišča, ki sem jih tudi kazensko ovadil na ljubljansko policijo.
Dva sodnika se nista hotela izločiti, se je pa sama izločila sodnica poročevalka, zato je predsednik višjega sodišča Anton Panjan postavil nov senat, ki me je, kot je znano, pred kratkim v tej zadevi tudi dokončno pravnomočno oprostil.
Na zadnji seji tega senata, čeprav zame udeležba znova ni bila obvezna, sem kljub temu bil.
Naj še dodam zanimivost, da ko je sodnik na prvi stopnji izrekal oprostilno sodbo, je odvetnici Saša Todorovića, sicer njegovi ženi, dejal, da žal tožnika ni zraven, ker bi mu on, sodnik, povedal, da se za takšne novinarske zapise pač ne vlagajo kazensko tožbe.
No, po mojih takratnih informacijah naj bi bila v zadevo vmešana tudi odvetniška pisarna Čeferin, današnja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in zdaj že bivši predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, po novem, kot vemo, zaposlen pri smetarsko-medijskem tajkunu Odlazku, saj naj bi se kakor pokazala neka priložnost za moje priprtje.
No, po mojih takratnih informacijah naj bi bila v zadevo vmešana tudi odvetniška pisarna Čeferin, današnja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in zdaj že bivši predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, po novem, kot vemo, zaposlen pri smetarsko-medijskem tajkunu Odlazku, saj naj bi se kakor pokazala neka priložnost za moje priprtje.
A zdaj, ko tožbe očitno ne uspevajo, se pripravlja nova fronta, tokrat pa zoper mene znova direktno nastopa politika.
Zaradi mojih člankov in vodenja Ure moči bom namreč ena od tarč najnovejše parlamentarne preiskave, ki šele prihaja in ki bo preiskovala, citiram, politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank za zadnje parlamentarne volitve, 24. aprila, preiskovalno komisijo so predlagale tri stranke sedanje vladne koalicije, Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, vodila pa jo bo nekdanja novinarka informativnega programa TV Sovenija Mojca Pašek Šetinc, tik pred temi volitvami rekrutirana v politiko.
Kaj ima s tem portal Požareport, oziroma, kaj imam s tem jaz, sicer ni jasno, vidim pa, da so za najnovejše politične potrebe nekatere moje avtorske novinarske raziskovalne članke o Robertu Golobu, Urški Klakočar Zupančič in verjetno še komu, podprte tudi z dokumenti in viri, okvalificirali kot politično propagando?!
Kar očitno pomeni, da jih po njihovo sploh ne bi smel objaviti, ker se o njih, očitno, ne sme objaviti nič takega, kar bi jim lahko politično škodovalo, čeprav gre za zadeve, pomembne za javnost. Ker vsi članki na Požarepotu ali komentarji na Uri moči, ki nekomu ne ustrezajo, so po novem politična propaganda. Neverjetno!
Ker vsi članki na Požarepotu ali komentarji na Uri moči, ki nekomu ne ustrezajo, so po novem politična propaganda. Neverjetno!
Zanimivo, ker mi doslej nihče še ni mogel očitati sovražnega govora, nacionalističnih, homofobnih ali kakšnih drugih podobnih zapisov, kar sicer sodi med bolj priljubljen arzenal političnega obračunavanja, in tudi ne politične propagande za kakšno od političnih strank, saj na mojem portalu strankarskih zadev sploh ne objavljamo, političnih strank pa tudi ne oglašujemo.
Kakorkoli, ne glede na to, kdo je dal pobudo ali ukaz za tak način obračunavanja z menoj, mojim portalom in Uro moči, ki je postala najbolj gledana oddaja v svojem terminu, saj nekateri pravijo, da gre za osebno naročilo Roberta Goloba, drugi, da gre za pritlehne posebne ali osebne obračune zakoncev Šetinc, menda tudi zato, ker sem leta 2014 dokazljivo razkril njuno zlorabo javne RTV na primeru Mercatorja, tretji mi spet pravijo, da si tega itak ne bodo upali tvegati, saj bi jim napadi name politično preveč škodovali, je povsem jasno eno, da gre za eklatantno zlorabo inštituta parlamentarne preiskave za obračun z enim novinarjem.
Ker pravnih možnosti za obrambo praktično nimam, lahko bi sicer šel na ustavno sodišče, a tam bi me skoraj zagotovo zavrnili, češ, ne bomo posegali v vsebino dela preiskovalne komisije, se lahko branim samo tako, kot se tudi sicer v takšnih primerih praviloma branijo novinarji in mediji – z razkrivanjem tistih, ki me napadajo, in zakaj tako napadajo.
Ker pravnih možnosti za obrambo praktično nimam, lahko bi sicer šel na ustavno sodišče, a tam bi me skoraj zagotovo zavrnili, češ, ne bomo posegali v vsebino dela preiskovalne komisije, se lahko branim samo tako, kot se tudi sicer v takšnih primerih praviloma branijo novinarji in mediji – z razkrivanjem tistih, ki me napadajo, in zakaj tako napadajo.
Sicer pa sem podobnih političnih napadov že vajen.
Naj samo spomnim na najbolj sveže, na Zdravka Počivalška v času Magne, ali pa na Marjana Šarca, ko sem razkril afero Lepa Nataša, Miro Cerar pa je na Odmevih vil roke ter vpil, saj vsi vemo, kdo je Bojan Požar, in tako, kot predsednik vlade, javno dal zeleno luč za napade name.
A če že mislijo, da morajo preiskovati medije, naj preiskujejo Goloba, ki je z denarjem GEN-I prikrito plačeval Vesno Vuković, ki zdaj za Goloba prek portala Necenzurirano iz dneva v dan napada Golobove politične nasprotnike, in hkrati hvali Goloba.
Naj preiskujejo tiste novinarje in urednike na javni RTV, ki so zavestno ter načrtno zavračali novinarsko poročanje o plači in drugih aferah Roberta Goloba, sporni diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše in nešteto podobnih primerov, samo zato, da ne bi škodili predvolilni kampanji tranzicijske levice.
Naj preiskujejo tiste politike, ki so agenciji za varstvo konkurence preprečili kaznovanje Pop TV zaradi nezakonitega monopola, naj preiskujejo Martina Odlazka, ki novinarje svojih različnih medijev zaposluje na podjetju za zaposlovanje invalidov, svoje medije dobesedno posoja političnim strankam, po volitvah pa vsem na očeh oziroma skozi DUTB ali okoljsko zakonodajo nonšalantno izdaja račune za predvolilno kampanjo.
Naj preiščejo, kako je možno, da Leo Oblak, prodajalec radijske mreže Infonet, meni pove, da je svojo radijsko mrežo mrežo prodal Odlazku, ampak da to ne bo nikoli vidno na Ajpesu.
Kdo je financiral nekajmesečni preobrat radijskega voditelja Denisa Avdića, ki se je iz napol primitivnega radijskega zabavljača čez noč spremenil v političnega agitatorja, kdo v resnici vodi ter usmerja Blaža Zgago, med vlado Janeza Janše, na podlagi enega ali dveh člankov izrazito sporne vsebine ter stotinah političnih tvitov, ki z novinarstvom nimajo nobene zveze, čez noč lansiranega med nagrajene ”neodvisne” evropske novinarje, kar po mojem vedenju sicer ne gre brez asistence tajnih služb, pod novo – Golobovo – vlado pa, kljub evropskim novinarskim nagradam, postane nepomemben uradnik Socialnih demokratov na pravosodnem ministrstvu, in tako dalje in tako dalje …
In mimogrede, Mojca Pašek Šetinc je verjetno zadnja poslanka v državnem zboru, ki ima moralno pravico preiskovati tako imenovano prikrito politično propagando na proračunske stroške. Ker ona je točno to.
In mimogrede, Mojca Pašek Šetinc je verjetno zadnja poslanka v državnem zboru, ki ima moralno pravico preiskovati tako imenovano prikrito politično propagando na proračunske stroške. Ker ona je točno to.
Kje je po tvojem desnica naredila ključno napako, da je kljub odličnim rezultatom dela vlade ljudje na volitvah niso podprli?
Na kratko, sicer je potreben poseben intervju: pri takšni mobilizaciji tranzicijske levice, ki je tokrat strnila ne samo politične vrste, dobesedno fascinantnih 80 odstotkov medijskega prostora, tako imenovano civilno družbo, kjer igrajo na strune ljudi in volivcev, ki so jim skozi pretekla leta načrtno zagabili politične stranke in tradicionalno parlamentarno demokracijo zahodnega tipa, praktično vse družbene strukture, postrgala ter vpoklicala vse svoje rezerve, tudi upokojene novinarje, kot je recimo Slavko Bobovnik, ki jih je taista tranzicijska levica leta in leta kadrovala in financirala, ampak uporabila celo ulico in nasilje ter določene strukture slovenskega in balkanskega kriminalnega podzemlja, bi bila volila zmaga desne sredine, četudi je imela v rokah nekatere ozke vladne resurse, pravzaprav čudež.
Ti pa so v politiki sila redki, znotraj slovenske politike pa naključij itak ni.
Je pa desna sredina naredila tudi nekaj taktičnih napak. Recimo to, da so se pustili zvleči v programirano afero STA, kjer bivši direktor STA Bojan Veselinovič očitno načrtno ni hotel dostaviti poslovne dokumentacije, da bi izval politično-medijski spopad z Janševo vlado, pri čemer je bila že vnaprej pripravljena armada medijev in civilne družbe, ter verjetno tudi že zagotovljeno novo službo, saj je levica ta spopad krvavo potrebovala, da bi vendarle lahko ”na papirju” pokazala vsaj en ”Janšev napad na medije”, pri RTV pa je bila vladna koalicija v bistvu premalo odločna, oziroma celo naivna.
Naj samo spomnim, kako je Aleksandra Pivec, ko je bila še ministrica v Janševi vladi in predsednica Desusa, prva blokirala sprejetje nove medijske zakonodaje, naivno misleč, da bo za to uživala podporo RTV. Pa so tam kasneje, skupaj s Pop TV, najbolj brutalno nabijali po Pivčevi.
Naj samo spomnim, kako je Aleksandra Pivec, ko je bila še ministrica v Janševi vladi in predsednica Desusa, prva blokirala sprejetje nove medijske zakonodaje, naivno misleč, da bo za to uživala podporo RTV. Pa so tam kasneje, skupaj s Pop TV, najbolj brutalno nabijali po Pivčevi.
Podobna zgodba se je odvila med prvo fazo epidemijo Covida-19. Mediji in opozicija so en del javnosti uspeli celo prepričati, da si je covid izmislil Janša, dobršen del javnosti pa, da Slovenija prakticira najhujše ukrepe, kar pa dokazljvo ni bilo res.
Pravzaprav obratno, Slovenija je imela milejše ukrepe kot večina drugih držav, najbolj brutalne ukrepe pa so, zanimivo, prakticirale prav leve vlade, od Nove Zelandije do Francije in Španije.
Pravzaprav obratno, Slovenija je imela milejše ukrepe kot večina drugih držav, najbolj brutalne ukrepe pa so, zanimivo, prakticirale prav leve vlade, od Nove Zelandije do Francije in Španije.
Medtem ko je morala moja hčerka v Franciji prek SMS prositi za odhod v trgovino, pastorka v Novi Zelandiji pa ni smela dlje kot 100 metrov od stanovanja, so tukajšnji mediji, ki so postali medijska krila opozicije, nabijali, da smo, pazite, zaprti v občine, kjer si lahko po milil voljo tekel ali kolesaril, za prehod občinskih in celo državnih meja pa je bilo itak na desetine izjem.
Janševa vlada tudi ni imela potrebne večine za spremembo zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je sicer pred davnimi leti sprejela LDS, zato je bila – hočeš nočeš – prisiljena vladati z odloki, potem pa se je, ko je bila največja nevarnost že mimo, pravzaprav potuhnjeno vključilo še ustavno sodišče, kjer ima tranzicijska levica najmanj dvotretjinsko večino, in Janševa vlada je bila praktično zapečatena, javnomnensko pečena.
Se spomnim, bil sem med prvimi, ki smo začeli poročati o resničnih lumparijah pri dobavi mask in druge zaščitne opreme, pa je hitro vse zvodenelo, saj sta obe televiziji, RTV in Pop TV, vso to zgodbo načrtno obrnili politično, zgolj proti gospodarskemu ministru in prvaku SMC Zdravku Počivalšku, ker je bil edini cilj zrušiti Janševo vlado.
Pri tem so tako rekoč izumili Ivana Galeta, ga uporabili, potem pa ga, kot vemo, gladko zavrgli.
Pri tem so tako rekoč izumili Ivana Galeta, ga uporabili, potem pa ga, kot vemo, gladko zavrgli.
Zakaj so, po tvojem mnenju, vse Golobove afere po volitvah praktično takoj potihnile? O njih je bilo veliko govora tudi v Uri moči. Zakaj Planet TV ne nadaljuje s sledenjem Golobovim zgodbam? Jih je strah? Se bojijo za finančno vzdržnost oz. maščevanje aktualne vlade?
Na podlagi podpisane pogodbe, ki jo imam kot voditelj oddaje Ura moči na Planetu TV, ne morem javno komentirati zadev, povezanih s Planetom, kar je verjetno razumljivo.
Na Uri moči pa tudi na mojem portalu se bodo te zgodbe sicer nadaljevale takrat, ko bodo znana kakšna nova dejstva, ker jaz ne prakticiram tako imenovanega ”nabijanja” za vsako ceno, kot se je to, smo lahko vsi videli in spremljali, dogajalo v primeru Aleksandre Pivec ter njenih afer Izola in Kras, celo na javni RTV.
Kaj se dogaja z RTV Slovenija? Kako vidiš ekipo, ki trenutno vodi predvsem TV Slovenija? Kaj pomeni za vse nas sprejemanje dopolnitev zakona o RTV po nujnem postopku? Je to odpiranje pandorine skrinjice za podreditev oz. razkroj RTV?
Na kratko: gre za poskus tranzicijske levice, da si na podlagi volilnih rezultatov, ob podpori družbenih struktur, ki jih obvladuje tranzicijska levica, znova v celoti politično podredi javno RTV. In to pod ciničnim plaščem depolitizacije. Saj vse to je sicer vidno tudi iz aviona, medijski in mnenjski balončki pač gonijo svoje.
Kaj je treba urediti na področju medijev, da bomo lahko uživali in dihali medijsko pluralnost tudi v Sloveniji?
Izhod iz sedanje nepluralne medijske situacije lahko povzročijo zgolj večji premiki pri lastništvu medijev, ki so že vsa ta leta v rokah tranzicijske levice, poštena porazdelitev političnega vpliva na javni RTV, prenehanje proračunskega financiranja Dela, Dnevnika in Odlazkovih tabloidov ter uveljavitev zakonitega poslovanja največje zasebne televizije Pop TV.
A razen redkih izjem, recimo zasebnih finančnih vložkov v medijski projekt Domovina, ki je sicer naklonjen NSi, in še prej prodaje televizije Planet TV, ta hip politično najbolj nevtralne televizije nacionalnega dosega, se bistveni premiki še ne kažejo, prej nasprotno.
V zadnjem času smo priča serijskim komunikacijskim flopom (predsednica DZ na rdeči preprogi pred častno četo, Golobovi napotki pri zdravljenju covida-19 s soncem in morjem, priporočila NIJZ, da se maske nosijo v žepih, razkuževanja rok pa sploh ni več med ukrepi ipd.). Ti isti ljudje, ki so jih bila usta polna kritike komunikacije Janševe vlade, danes zdrse Golobove vlade opravičujejo oz. so tiho kot miške. Koliko časa se medijsko še lahko pokriva takšne zdrse?
Dokler bo država oziroma Golobova vlada financirala domače medijske tajkune, obvladovala RTV in servisirala poslovanje Pop TV, bo imela popolno medijsko pokritje.
Odlazkovi mediji, vsi po vrsti izrazito nizkonakladni in brez prihodkov na spletu, recimo že samo ob današnjem 100-odstotnem povišanju cen za časopisni papir, niti slučajno ne morejo preživeti brez državne pomoči.
Aplikacija Erar nam tudi pokaže, da bi vsi privatizirani mediji bivšega režima, vključno z Odlazkovimi, brez državnega denarja že davno propadli, Pop TV pa bi se brez državnega dovoljenja na monopol, kopal v izgubah ter posledično izpuhtel iz Slovenije, kar se je pred leti tudi skoraj že zgodilo.
Dokler bo država oziroma Golobova vlada financirala domače medijske tajkune, obvladovala RTV in servisirala poslovanje Pop TV, bo imela popolno medijsko pokritje.
Da je medijsko pokritje praktično popolno, nam plastično dokazuje tudi primer nekdanjega poklicnega boksarja Dejana Zavca, ki je čez noč postal poslanec Golobovega Gibanja Svoboda.
Pred leti, niti ne tako daleč nazaj, spomnimo, so ga tuji raziskovalni novinarji ujeli v znanih Panama Papers, kot nekakšnega davčnega utajevalca, čeprav ni šlo za blazno veliko denarja.
Konec koncev je Zavec, ko mi pravijo poznavalci boksarskega biznisa, skozi celo kariero zaslužil le nekaj sto tisoč evrov, ker mu pač ni uspelo na ameriškem tržišču.
Takrat je o tem na veliko poročalo Delo, povzemali so ga drugi mediji, zdaj, odkar je pri Golobu, pa so na to vsi kar naenkrat pozabili.
In da tako obremenjenega Zavca, kot pravo tempirano bombo, povabiš v politiko, moraš imeti medijsko pokritje, kar se, ergo, zdaj dogaja z Zavcem. Ni več davčni utajevalec iz Paname, ampak je zdaj, če berete Odlazkove tabloide, samo skrben družinski mož in podobno.
Ker pa imam še nepreverjene informacije, da naj bi bil Zavec vpleten tudi v točno določene kriminalne posle, povezane s ponarejanjem testov za covid-19, lahko pričakujemo, da bom ob morebitni objavi takšne zgodbe nemudoma označen za tako imenovanega janšista.
Ker pa imam še nepreverjene informacije, da naj bi bil Zavec vpleten tudi v točno določene kriminalne posle, povezane s ponarejanjem testov za covid-19, lahko pričakujemo, da bom ob morebitni objavi takšne zgodbe nemudoma označen za tako imenovanega janšista.
In temu se reče medijsko pokritje Goloba ter stranke Gibanje Svoboda.
Kako nasploh vidiš prihodnost Slovenije pod Golobovo vlado? Bo njegova vlada zdržala poln mandat ali ga bodo lastni zrušili predčasno oz. takoj, ko bodo v ozadju kapitalsko uredili vse, kar so se njegovi ”strici” namenili urediti? Lahko kaj več poveš o njegovih ”stricih iz ozadja”?
O tem lahko že zdaj napišemo celo knjigo raznih – napovedi. Ker vse je mogoče, pri čemer je morda še najmanj verjetno, da bi tranzicijska levica v tem mandatu zapravila parlamentarno večino, z Golobom ali brez njega, kot se je to zgodilo pod Šarcem.
Ker tudi Golob je potrošna roba, kot so bili Janković, Cerar, Šarec ali Bratuškova, četudi Golob znotraj Gibanja Svoboda, kot pravijo nekateri, velja za božanstvo.
Brez stricev iz ozadja, konkretno Milana Kučana, Golob sicer nikoli ne bi postal predsednik vlade, saj bi ga zagotovo spodnesla zgodba z njegovo plačo.
A je Kučan, saj se še spomnite, to afero pravočasno zaustavil, ko je v nekem intervjuju dejal, da Golobova visoka plača ni problem. En sam njegov stavek je bil za večinske medije dovolj, da Kučan rešil to zgodbo z Golobovo plačo, kot je bil dovolj en sam Kučanov stavek, da Marta Kos zagotovo ne bo predsednica države.
… kot je bil dovolj en sam Kučanov stavek, da Marta Kos zagotovo ne bo predsednica države.
No, obstajajo trije možje, ki o Robertu Golobu sicer resnično veliko oziroma največ vedo.
Grem kar po vrsti: to so, kot prvo, Igor Bavčar, ki mu Golob pravzaprav dolguje kariero na GEN-I, potem sedanji direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je bil nekaj časa z Golobom sodirektor družbe IGES, predhodnice GEN-I, pa je dal Bavčar prednost Golobu ter Mervarja odpustil, in pa širši javnosti manj znani Aljoša Pečan, generalni direktor ministrstva za gospodarstvo v času Drnovškove vlade, ko je Golob na tem ministrstvu postal državni sekretar.
Pečan, ki je bil nekoč tudi vplivni šef kabineta Dimitrija Rupla, ko je bil Rupel župan Ljubljane, in zaupnik pokojnega Janeza Kocijančiča, je sicer bratranec Boruta Jamnika, a ga Jamnik ne mara.
In ko je Pečan pred časom kandiral za vodjo pravne službe na GEN-I, ga je po telefonu poklical Golob in mu, menda na podlagi navodil Boruta Jamnika, dejal, da sicer ima vse pogoje za to zaposlitev, vendar ni na pravi, torej Borutovi strani.
Pred nami je vroča politična jesen. Na vrsto pridejo najprej lokalne volitve in nato volitve za predsednika oz. predsednico države. Pa greva najprej na lokalne volitve. Kako vidiš trenutna razmerja moči? Kaj se dogaja s Konkretno, s Povežimo Slovenijo? Zdi se, da Golob na lokalni ravni nima ravno velike baze. Je to priložnost za SD? Kaj pa SLS z novim vodjo Markom Balažicem?
Mislim, da bo Golobu uspelo dobiti župana v Novi Gorici in morda tudi v Mariboru, sicer pa bo Gibanje Svoboda ostalo bolj na ravni občinskih svetnikov.
Tudi v Ljubljani bodo verjetno prišli v mestni svet, a kakšnih dramatičnih političnih sprememb po lokalnih volitvah ne pričakujem, razen delne redukcije vpliva Golobove stranke Gibanja Svoboda. Ker Golob je bil politično najmočnejši takoj po parlamentarnih volitvah, zdaj bo šel samo še navzdol.
Opažam pa na slovenski politični sceni še nek nov fenomen. Gre za vstop celih družin v politično areno, kot so primeri Čeferinov in Kosov, kot nekakšna igra prestolov po slovensko.
Kar se tiče Konkretno, mislim, da so vse stranke, ki so tako ali drugačne povezane s SMC, politično mrtve, Povežimo Slovenijo se sicer kot projekt morda še lahko ohrani, a sem bolj skeptičen, Marko Balažic je pa tudi še velika uganka.
Ne vem, kako bo SLS prenesla urbanega ljubljanskega predsednika, podobno, kot je, sicer ravno nasprotno, Dejan Židan, ki je sodil bolj v SLS, kot predsednik Socialni demokratov skorajda povsem uničil urbani značaj stranke SD, in stranka je padla na 6 odstotkov.
Ne vem, kako bo SLS prenesla urbanega ljubljanskega predsednika, podobno, kot je, sicer ravno nasprotno, Dejan Židan, ki je sodil bolj v SLS, kot predsednik Socialni demokratov skorajda povsem uničil urbani značaj stranke SD, in stranka je padla na 6 odstotkov.
Opažam pa na slovenski politični sceni še nek nov fenomen. Gre za vstop celih družin v politično areno, kot so primeri Čeferinov in Kosov, kot nekakšna igra prestolov po slovensko.
Kako vidiš predsedniško tekmo? Imaš favorita, favoritko? Komu pripisuješ največ možnosti?
Za zdaj imamo napol absurdno situacijo:
močnega in politično že precej izkušenega kandidata Anžeta Logarja, ki ga večinski mediji pod kontrolo tranzicijske levice lahko spodnašajo edino zaradi Janše in SDS,
imamo dve močni kandidatki levice, Natašo Pirc Musar, ki je pravzaprav ženski Danilo Turk 2.0, in Marto Kos, ki je računala, da se bo prek Goloba in Gibanja Svoboda na hitro ter zlahka zavihtela na Erjavčevo, a so jo ustavili tam, kjer je to najmanj pričakovala, pri njenem bivšem šefu na Forumu 21 Milanu Kučanu,
pri čemer pa nobena od njiju, predvsem zaradi njunih značajskih lastnosti ter očitne politične izključevalnosti, celo agresivnosti in prepirljivosti, niti slučajno ni prava osebnost za predsednico republike.
Potem pa sta tukaj še ne ravno preveč karizmatični župan Kočevja Vladimir Prebilič, in Nina Krajnik, ki jo poleg nesporne inteligence zaznamuje tudi – vsaj za zdaj – neposrečena volilna kampanja.
Čeprav je po njeni zadnji tiskovni konferenci že jasno, da želi Krajnikova to predsedniško kampanjo izkoristiti za plasma nove politične stranke, pod krinko političnega gibanja.
Sicer čakamo še na kandidaturo Milana Brgleza, ki naj bi ga Tanja Fajon izsiljevala, češ, če ne boš kandidiral za predsednika in pomagal stranki, ne boš nosilec liste SD na prihodnjih volitvah v Evropski parlament, v resnici pa se Fajonova predvsem boji, da bi Brglez kandidiral za predsednika SD.
Kar se pa tiče Ljudmile Novak, ona si verjetno ne bo upala še enkrat kandidirati. In zato je po moje še vse precej odprto.
Kaj se bo zgodilo konec leta, ko bodo vse letošnje volitve mimo. Se bo politika umaknila iz javnega življenja ali bo vse skupaj samo še bolj intenzivno?
Itak da ne, zakaj pa bi se, saj se nikjer ne. Pri nas, glede na še vedno številne državne firme in druge oblike črpanja proračunskega denarja ter cuzanja davkplačevalcev, pa še gre za dodaten plen zadnje faze slovenske tranzicije, ko se rojevajo ter ustvarjajo nove družbene elite.
Za konec se ti iskreno zahvaljujem za prijaznost in pripravljenost za ta pogovor. Komaj čakam, da se začne nova sezona Ure moči v septembru. Saj bo, kajne?
Bo, ja, seveda, oziroma, nič ne vem, da je ne bi bilo, zato se na Uri moči znova vidimo 4. septembra, ob 18.20 na Planetu TV
Hvala in srečno!
Če ste spregledali 1. del intervjuja, je na voljo TUKAJ!
Prejšnji teden – v 1. delu intervjuja: kakšno je trenutno stanje novinarstva v Sloveniji, kako je nastal Požarreport, kdo so v resnici Necenzurirano, zakaj je za dobro novinarstvo tako pomembno vzdrževati fizično kondicijo … TUKAJ
Z Bojanom Požarjem se je pogovarjal Edvard Kadič.
Fotografije:
- naslovna fotografija: Dan
- druge fotografije: osebni arhiv Bojana Požarja
(Ta 2. del intervjuja je bil prvič objavjen 30. 7. 2023.)
