Marka Balažica je slovenska javnost bolje spoznala kot govorca gibanja Povežimo Slovenijo na zadnjih državnozborskih volitvah. Pred kratkim smo tudi izvedeli, da je postal tudi predsednik Slovenske ljudske stranke, izvenparlamentarne stranke z dolgo in impresivno tradicijo v slovenskem političnem prostoru. 

Z Markom sva se pogovarjala seveda tudi o preteklih volitvah, predvsem pa o odgovornosti, ki jo je kot novopečeni predsednik stranke prevzel, stanju v slovenski politiki, načrtih za jesenske volitve in seveda splošno o načrtih za prihodnost.

Javnost vas je bolje spoznala v času letošnjih državnozborskih volitev, ko ste se izpostavili kot glas gibanja Povežimo Slovenijo. Pred tem smo vas poznali bolj kot političnega komentatorja, strokovnjaka na področju odnosov z javnostmi, tudi moderatorja na Blejskem strateškem forumu, borca za implementacijo odločbe ustavnega sodišča na področju vzgoje in izobraževanja, tudi kot avtorja več knjig (npr. Slovenija in pika), ne pa kot politika. 

Kako je prišlo do odločitve, da se izpostavite in da vstopite v prvo bojno črto na volitvah? Ob takšnih političnih težkokategornikih, kot so Zdravko Počivalšek, Alojz Kovšca ali Franc Kangler, to zagotovo ni bilo enostavno.  

Nič se ne zgodi čez noč. Rastel sem ob več politikih in od vsakega skušal potegniti tisto najboljše, kar premorejo. Sam bi posebej izpostavil Lojzeta Peterleta, ki je med prvimi prepoznal talent in mi pred leti ponudil priložnost v Bruslju. Ta moment lahko izpostavim tudi kot začetek mojega političnega zorenja, ki je letvico postavil dokaj visoko.

Vendarle sem se demokratičnih procesov in pomena argumentacije začel učiti v okolju, ki je na to cenilo bistveno bolj od slovenskega. Denimo, iz tega časa se živo spominjam, kako me je bilo nekajkrat pošteno sram ob nastopih nekaterih naših »politikunov« pred evropsko javnostjo.

Z vsakim nadaljnjim korakom sem dodajal izkušnje, klesal osebnost, dobival priložnosti in tudi »debelo kožo«. Po dobrem desetletju zorenja se je zatorej odločitev, da naredim še korak naprej, zdela popolnoma naravna.

Blejski strateški forum, Foto: Rok Rakun
Kako danes vidite rezultat na volitvah?

Slovenke in Slovenci smo na volitvah dobili točno to, kar si zaslužimo. Volivci imajo vedno prav. 

Prave zrelosti pa še vedno ni. Očitno mora slovenski demos izkusiti popolnoma vse, da bo pripravljen dojemati demokracijo kot proces, kjer je zaželeno, da se na oblasti menjajo eni in drugi, ne pa kot na osebni fevd nekaterih, ki mora izključevati in kjer argumenti ne štejejo nič. 

Povežimo Slovenijo očitno ni znal postaviti dovolj močne alternative obstoječemu razmerju moči. Sam ne bi iskal teorij zarot, ampak bi se skušal vprašati, kaj bi lahko storili bolje. 

Kaj bi lahko bilo bolje in kaj ste se naučili iz volilnega rezultata 24. aprila letos?

Lekcija je, da ne moreš v novi zgodbi ponujati starih obrazov in s tem nehote vezati na projekt tudi njihovo odbojnost, najsi je ta upravičena ali ne. Volitve so bile referendum proti vladi Janeza Janše, ki je bil cepljen na korono. Vsak, ki je »smrdel« po vladi, je imel zaradi tega bistveno slabše izhodišče. Občutek imam, da se na trenutke tega momenta ni dovolj dobro zavedalo. 

Lekcija je, da ne moreš v novi zgodbi ponujati starih obrazov in s tem nehote vezati na projekt tudi njihovo odbojnost, najsi je ta upravičena ali ne.

Potenciala je bilo veliko in prejetih 40.000 glasov vendarle vliva optimizem. Prepričan sem, da je ideja povezovanja čez politične pole še vedno tista prava, če želimo v Sloveniji delati korake naprej. Terja pa takšna smer državniško držo. Pravi zmagovalec je tisti, ki poražencu ponudi roko, ne pa tisti, ki bojne rane maže s soljo.

V začetku julija letos ste postali predsednik Slovenske ljudske stranke, ene najstarejših političnih strank v Sloveniji. Stranka se je v zadnjih letih večkrat znašla v zahtevnem položaju. Zaradi izpada iz DZ in večkratne neuspešne vrnitve, notranjih razhodov, ki so se videli navzven, vseeno pa je ostala močen igralec na lokalnem nivoju
Kaj ste pravzaprav prevzeli? Lahko malo bolje opišete trenutno stranko, razmere v njej?

Slovenska ljudska stranka je de facto najstarejša stranka v Sloveniji. Združujemo nasledstvo predvojne SLS in renome prve stranke slovenske pomladi, zato v teh okvirih lahko govorimo o izjemni tradiciji.

Ni pa skrivnost, da je stranka zaradi nekaterih napačnih potez v preteklosti izgubila žlahtnost, ki takšni stranki pritiče. Zato smo se odločili za temeljito prenovo in ponudili priložnost mlajši generaciji, ki z notranjimi spori ni obremenjena. Smo na primer edina stranka v Sloveniji, kjer imamo v predsedstvu stranke predsednico podmladka.

Foto: Performans

Prav tako smo že na kongresu pokazali, da bomo delali drugače in večino energije posvetili ključnim problemom Slovenije. Podpredsednik Marko Cigler bo stična točka na področju hranein bo ključen pri gradnji zavezništva med kmetom in potrošnikom, ki bo prineslo boljšo in cenejšo hrano, podpredsednica Kaja Galič bo govorila o problemih, s katerimi se soočajo mladi, s poudarkom na stanovanjskih politikah, podpredsednica Mihaela Rožej pa bo skrbela, da bo notranji ustroj stranke deloval dobro. Vprašanji draginje in razvoja bomo naslavljali s pomočjo Monike Kirbiš Rojs, katastrofalno situacijo v zdravstvu s Tino Bregant. Še najmanj skrbi imam na področju zunanje politike, saj lahko konzultiram z Ernestom Petričem.

Še vedno smo najmočnejša stranka na lokalnem nivoju (v našem klubu županov je 41 županov) ter zaradi tega premoremo ogromno znanja, kako se problemi, s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujejo, rešujejo na dnevni ravni. To je izjemna osnova, na kateri lahko gradimo.

Signal nove energije se že jasno čuti na terenu, v stranko se ponovno včlanjujejo nekateri, ki so zaradi sporov stranko v preteklosti zapuščali. 

Kakšni so vaši načrti s stranko? 

Vrniti tisto žlahtnost, ki sem jo prej omenil. Stranke, ki imajo v pridevniku ljudska, so praviloma najmočnejše v vseh srednjeevropskih demokracijah. Za razliko od nas, pa so pri omenjenih vrednote in stališča jasno postavljena.

V temelju je dobrobit vsakega posameznika, ki pa se lahko v Sloveniji udejanji, kot je dejal Ivan Oman, le skozi liberalno državo in konservativno politiko. 

Slovenija bo zadihala s polnimi pljuči šele, ko bomo vlogo države v polnosti zvezali z geslom: »Pomagaj mi, da naredim sam,« ne pa, da vsakemu posamezniku vedno znova jemljemo odgovornost. Prav tako ni treba skakati na vsako novotarijo, ki pride naproti. Uporabnih idiotov imamo že danes preveč. 

Pravijo, da si moraš za cilj postaviti najboljši rezultat, ki ga je stranka v preteklosti dosegla. V samostojni Sloveniji je imela združena SLS + SKD leta 2000 v poslanski skupini 28 poslancev. 

Kako se pripravljate na jesenske lokalne volitve? Kakšni so cilji na jesenskih volitvah?

Želimo ohraniti položaj najmočnejše stranke na lokalni ravni. Snujemo pa že načrte, kako trenutni rezultat še izboljšamo. Veliko potenciala imamo v največjih mestih v Sloveniji. Če je Nika Kovač napovedala, da bodo napadali periferijo, lahko napovem, da se bodo morali nekateri samodržci, ki imajo na vzvodu tako imenovano civilno družbo, pošteno potruditi, če bodo želeli ohraniti položaj. 

Kakšni so načrti naprej za naslednje državnozborske volitve?

Tu bom kratek – zanima nas izključno parlament. 

Mnogi imajo pomisleke, da ljudsko stranko, ki je prej stranka podeželja kot stranka meščanov, težko vodi nekdo (tj. vi), ki prihaja iz mestnega okolja. Kako vi to vidite? Je to po vašem prednost ali slabost?

To je eden izmed klasičnih mitov, ki je bil vsiljen slovenskemu političnemu telesu, da bi se stranko omejilo. Ko se je to ponotranjilo tudi znotraj stranke, je šlo samo še navzdol. Slovenska ljudska stranka je mnogo več, kot le stranka podeželja. Že leta 1920 se je o njej govorilo kot stranki delavcev, kmetov in obrtnikov. Stranki vseh. Pozabljeno je tudi dejstvo, da je imela stranka v prvem sklicu tedanje skupščine po prvih volitvah po koncu totalitarizma največ doktorjev znanosti. Stranka je bila vedno najbolj uspešna takrat, ko je nagovarjala vse. To širino potrebujemo tudi danes. 

Slovenska ljudska stranka je mnogo več, kot le stranka podeželja.

Tistega, ki mojo artikulacijo pripisuje moji meščanskosti, pa vabim, naj pogleda mojo družinsko drevo. Izviram iz Prekmurja in na to sem izjemno ponosen.

Letošnjo jesen so pred nami tudi predsedniške volitve. Bo stranka nastopila s svojim kandidatom ali kandidatko? Kako vidite trenutne kandidatke in kandidate? Komu pripisujete največ možnosti?

Mnogo prezgodaj je še, da bi se v tem trenutku opredeljevali. Slovenska ljudska stranka bo vedno podpirala tistega, ki bo zmožen pogled usmeriti v vse, ne le polovico volilnega telesa, in ki bo deloval v dobro vseh Slovenk in Slovencev. Pravočasno bomo povedali, kdo temu profilu najbolj ustreza. 

Zdi se, da bo jesen na političnem parketu tudi sicer zelo vroča. Nova vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je že prevzela vajeti upravljanja z državo. Kako vidite delo vlade do sedaj?

Vladi Roberta Goloba želim, da bi bila pri delovanju čim bolj uspešna, saj bi bilo to dobro za vse nas. Žal pa opažam, da se določene krivice ne popravljajo, ampak se neenakost še poglablja. To je pred negotovo jesenjo, ko ne vemo, kaj bo s hrano, energenti in varnostjo, izjemno slabo.

Zviševanje davkov, ko nam od plače jemlje več že inflacija, ni modro. Sploh, če je končni izplen sprememb zaradi poceni populizma nominalno manj pobranih davkov. Ali pa višanje davka za oddajanje nepremičnin na 25%? Na koga mislite, da bodo lastniki prevalili strošek višjega davka? 

Tisti, ki se je kdaj ozrl na periferijo ve, da bo dejstvo, da se DDV med energenti ni znižal tudi za kurilno olje, v slabšo situacijo pahnilo tiste, ki imajo najmanj, in si drugih načinov ogrevanja ne morejo privoščiti. Kaj bo naslednji korak? Prisilna izselitev upokojencev v domove in nacionalizacija njihovih energetsko potratnih hiš?

Kaj bo naslednji korak? Prisilna izselitev upokojencev v domove in nacionalizacija njihovih energetsko potratnih hiš?

Podobno lahko trdim z zavlačevanjem z ukrepi za kmetijstvo, ki ga je prizadela suša. Kdo se bo pa še ukvarjal s pridelovanjem hrane v ljubi Sloveniji? Tisti, ki gledajo iz centra in mislijo, da bodo lahko izpad hrane nadomestili z urbanimi vrtički, so milo rečeno naivni. Že danes pri govedoreji verjetno ne bi bili samooskrbni, če ne bi Italijani odkupovali mleka za proizvodnjo mocarele.

Tisti, ki gledajo iz centra in mislijo, da bodo lahko izpad hrane nadomestili z urbanimi vrtički, so milo rečeno naivni.

Pogrešam tudi jasne načrte za resne strukturne reforme. Primarna raven zdravstva se sesuva. Kaj bo, če ta val pljuskne na druge ravni? Kaj bo s specialisti? Za ministra me ne skrbi, saj se bo vedno našlo dovolj samoplačnikov, ki bodo lahko popoldne plačevali njegove storitve, ki jih tudi kot minister opravlja v enem od zasebnih zdravstvenih zavodov. Kaj pa ostali, ki tega ne zmorejo, pa jim kljub temu mesečno trgajo od plače? Bojim se, da bo napovedanih 500 milijonov hitro izpuhtelo v globokih žepih, če ne bomo česa spremenili. Sprememb pri normirancih pa se je Golob očitno ustrašil, ko je seštel, da na ta način posluje večina novinarjev v Sloveniji, ki bi mu hitro odrekli podporo. 

Za ministra me ne skrbi, saj se bo vedno našlo dovolj samoplačnikov, ki bodo lahko popoldne plačevali njegove storitve, ki jih tudi kot minister opravlja v enem od zasebnih zdravstvenih zavodov. Kaj pa ostali, ki tega ne zmorejo, pa jim kljub temu mesečno trgajo od plače?

Kako vidite trenutna razmerja moči? Gibanje Svoboda vlada s prepričljivo večino. Kako vi to vidite?

Ravno tu je priložnost, da naredi kakšno večjo strukturno reformno. Izgovor, da ima prenizko podporo, bi bilo res nehigienično uporabiti.  

Kaj menite o imenovanju Šarca in Bratuškove na takšne položaje glede na to, da so jima volivci pokazali vrata na volitvah?

To je po novem Golobov notranji problem. Ponovno pa se je pokazalo, da mantra pred volitvami, da nam morajo vladati strokovnjaki, v praksi ne deluje.  

Kako menite glede napovedanih sprememb Zakona o RTV in sam način uveljavitve sprememb po nujni poti?

Izkušnjo s samoupravljanjem iz preteklosti že imamo. Napovedane spremembe takoj podpišem, če bodo tisti, ki bi radi samoupravljali, nosili polno finančno odgovornost. Ne pa, da bodo ob prvem pišu težav za pomoč prosili vse državljane. Mantra, da je treba izriniti odgovornost politike iz upravljanja, hkrati pa ne imeti težav s klicanjem politike na finančno odgovornost, je nekako skregana z logiko. 

Kaj menite o odstranjevanju žice na slovenski južni meji, ki jo izvaja ta vlada? 

Tu bom odgovoril z retoričnim vprašanjem. Dejstvo je, da Ukrajina večino žita izvozi v Afriko. Če se razmere v Ukrajini ne umirijo, se lahko zgodi pomanjkanje hrane, posledično lakota. Kam bodo šli vsi ti lačni ljudje? Na katero celino? Ne pozabite tudi, da je južna meja zaradi schengnatretirana kot zunanja meja Evropske unije. Tu imamo svoje dolžnosti. 

V strateškem pogledu je razmere v Ukrajini čim prej treba umiriti. Tu pogrešam močnejšo noto Evrope. Prav tako bi bilo v interesu Slovenije, da Hrvaška v schengen vstopi čim prej. Ne le zato, da ne bo kolon na mejah poleti, ampak da prevzame tudi večjo odgovornost pri varovanju meja.  

Zdravstveni minister je napovedal 500 mio eur za hipne izboljšave v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kaj menite o tem? Je način, kako se je minister tega lotil pravi? 

Do določene mere sem odgovoril že prej. Treba se je vprašati po namenu zdravstvenega sistema – namen mora biti, da bo čim bolj učinkovito, z najboljšim znanjem in najboljšo tehnologijo pomagal povrniti zdravje bolniku. Če obstoječi sistem tega ne zmore (poglejmo le čakalne vrste), je mišljenje, da boš z dodatnim denarjem rešil probleme, ki jih je sistem ustvaril, naivno. Najprej je treba narediti sistem bolj transparenten in porezati prisesane pijavke. Šele potem dajati dodaten denar. Osebno bi si kot prioriteto postavil informatizacijo, ne pa ustanavljanje uradov, ki hkrati kupujejo in nadzirajo nakupe medicinske opreme.

Kot oseba, ki se tudi profesionalno ukvarja s komunikacijo, kaj menite o komunikaciji vlade glede virusa Covid-19?  Ljudi se nagovarja, da naj bodo solidarni z drugimi in nosijo maske. Bo to delovalo? Je vlada glede komunikacije z državljani v zagati tudi zato, ker je ravno to očitala prejšnji vladi, ko je bila v opoziciji? 

Ta vlada ima mnogo lažje delo. Trenutno je vsaka njena poteza sprejeta z velikansko medijsko naklonjenostjo, poleg tega tudi Covid-19 ni taka neznanka, kot je bil še pred časom. Bo pa denimo zanimivo spremljati reakcije, če bo vlada primorana ponovno uvajati določene ukrepe.

Nezadovoljstvo kmetov s trenutno politiko vlade tj. odkupnimi cenami in samim pristopom k reševanju problema je precej veliko. Kaj bi bilo po vašem potrebno storiti?

Motijo predvsem nepremišljeni ukrepi, na kar opozarjajo tako sindikati kot panožne zbornice. Za začetek bi bilo dovolj, da bi jih pristojno ministrstvo bolj poslušalo. Naj napačno logiko ponazorim z enim izmed zadnjih primerov. Z zvišanjem katastrskega dogodka se je za kmeta trajno poslabšal socialni položaj, saj ne gre za strošek v enkratnem znesku, ampak strošek, ki ga bo moral slednji plačevati leto za letom. Ministrstvo pa se je namenilo težavo rešiti tako, da je kmetu ponudilo enkratni dodatek, s čimer bi ta komajda pokril strošek prvega leta, ostala leta pa jih v resnici ne zanimajo več. Nalagati več obveznosti in hkrati ustvarjati pritisk, naj bo proizvodnja višja, je zelo ozkogledo. Tako ne bo ne višje samooskrbe, ne kvalitete.    

Pozitiven signal, da resno računamo s kmetijstvom, bi bila zaveza, da bodo vse državne institucije kupovale doma pridelano hrano. S to obvezo bi vlada kmetom prinesla več gotovosti kot z napovedjo, da bodo državne rezerve odkupile vso žito, ki ga bomo pridelali.  

Hvala za pogovor in srečno v prihodnje.

Z Markom Balažicem se je pogovarjal Edvard Kadič.

Naslovna fotografija: Damjan Žibert

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.