Intervju: Romana Tomc, tudi Evropa je naš dom

Katere so po vašem mnenju glavne teme in izzivi, ki bodo krojili nov mandat evropskega parlamenta?

Glavne teme bodo varnost, migracije, energija ter ekonomska in socialna blaginja.

Kako ocenjujete trenutno vlogo Slovenije v Evropski uniji in kakšne spremembe bi predlagali, da bi okrepili naš položaj?

Položaj Slovenije in njen ugled se je v času vlade Roberta Goloba žal zelo poslabšal. Ko se udeležuje sestankov v Bruslju so edini, ki jih zanima njegovo mnenje, slovenski dopisniki. To je žalostno. Med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, v času zadnje Janševe vlade, je bila situacija povsem drugačna. Slovenija je imela ugled, reševali smo spore, naše mnenje je bilo pomembno. Za okrepitev našega položaja potrebujemo predvsem predsednika vlade, ki ga drugi spoštujejo, cenijo.

Za kaj po vašem pri migracijah dejansko gre? Gre za stiske ljudi, ki iščejo streho nad glavo in delo? Gre za načrtno prevlado Islama? Gre za nov način vojskovanja, ti. zamenjavo populacije in prevzem Evrope pod upravo nekoga tretjega?

Pomembno vprašanje, na katerega nimamo odgovora je, kdo kroji te migracijske tokove. Najbrž v širšem smislu neke sile, ki si želijo destabilizirat kontinent, kjer že dolgo ni bilo vojne in kjer je življenje še vedno normalno. Mogoče je v igri tudi prevlada islama. Potem je tu drugi vidik, ki nekomu prinašajo ogromno denarja, to so tihotapci z ljudmi. Z uspešnim poslovnim modelom služijo gore denarja. In na koncu so tu ljudje v stiski, ki si želijo drugam, katerim obljubljajo lepše, popolno življenje. Najbrž bodo zgodovinarji šele čez stoletja ugotavljali, kaj je bil dejanski razlog za migracije, katerim smo priča danes.

Migracije se pogosto povezujejo tudi z varnostjo. Kako bi po vašem mnenju morali v EU izboljšati sodelovanje in koordinacijo v boju proti terorizmu in zagotavljanju notranje varnosti? 

Najprej naj pojasnim, da niso vse migracije slabe. Moramo jih ločiti na legalne in ilegalne. Sem proti ilegalnim migracijam, medtem ko legalne migracije, ko mi sami odločamo o tem, kdo bo prišel k nam in kdo ne, vidim kot nekaj normalnega.

Če gledamo v širšem smislu, potem bi morali najprej okrepiti sodelovanje obveščevalnih služb znotraj Unije in tudi njihovo večjo vključenost v mednarodne izmenjave informacij v boju zoper terorizem in drugo kriminaliteto. To je ključnega pomena. Še prej pa moramo zaščititi schengenske meje, brez tega nismo naredili nič.

Ena zadnjih zakonodaj tega mandata, ki jo je sprejel Evropski parlament, je bil Pakt o migracijah, pri sprejetju katerega so pomagali Bratje Italije Giorgie Meloni. Pakt naj bi zagotovil več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Akt so sicer potrdile tudi države članice, a že imamo pismo 15 predsednikov vlad, ki Evropsko komisijo opozarjajo, da ta v praksi ne bo deloval.

Akta sama nisem podprla, saj menim, da je škodljiv. Prinaša sicer nekaj dobrodošlih rešitev, a Evropa ni dovolj jasno povedala, da je ilegalne migracije potrebno ustaviti, da ilegalen vstop na naše ozemlje ni mogoč. Ilegalnih migracij ne bomo rešili znotraj Unije, potrebno jih je zajeziti tam, od koder nastajajo.

Kako ocenjujete trenutno stanje evropske skupne zunanje in varnostne politike? Katere izboljšave bi predlagali?

Evropska unija je kljub temu, da smo pomemben igralec v zunanji politiki, v igri velikih zelo šibka. Eden glavnih ralogov je, da je naša zunanja politika zelo neenotna. To se še posebej opazi v zadnjih krizah, ko nekatere države izstopajo s svojimi drugačnimi pogledi. Bistvo visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in tudi cilj vseh zunanjih ministrov bi moral biti, da se čimbolj poenotijo in to enotno mnenje predstavljajo tudi navzven. Za to pa očitno trenutno ni neke politične volje. Države znotraj Evropske unije smo si namreč zelo različne, tudi vsaka po svoje odvisna od tretjih držav.

Glede varnostne politike smo sicer bolj enotni, a trenutno zelo odvisni od zveze Nato. To pomeni, da za našo varnost večino denarja plačajo ameriški davkoplačevalci. Nujno je, da EU poviša izdatke v obrambo. Desetletja leve agende o tem, da so sredstva za obrambo stran vržen denar, nas je pripeljalo do tega, da nismo več sposobni obraniti sami sebe. Odvisni smo od drugih. To moramo spremeniti.

Podpirate jedrsko energijo?

Podpiram, menim, da je to edini stabilni vir energije za našo prihodnost. Sonce žal ponoči ne sveti, tudi pozimi ga je manj. Tudi veter ni stabilen vir energije. Ključno vprašanje je, kako bo Slovenija zagotovila energetsko varnost, če ne zgradi nove nuklearke. V nasprotju z drugimi političnimi skupinami, ki rade govorijo o svojih ambicijah in s tem zbujajo veliko pozornosti, se skupina ELS bori za ravnovesje treh ciljev: zanesljivost oskrbe, cenovno dostopnost in trajnost.

Za naš evropski način življenja mora energija ostati cenovno dostopna državljanom in podjetjem; biti mora varna in hkrati bolj trajnostna. V obdobju, ko nuklearne še ne bo, moramo poskrbeti za to, da ne prepovemo posameznih virov energije ali tehnologij. Dokler EU do leta 2050 ne doseže cilja podnebne nevtralnosti, so fosilna goriva premostitveni viri in bodo del mešanice energetskih virov.

Kako bi po vašem mnenju morala Evropska unija ravnati z državami članicami, ki kršijo načela pravne države?

V Sloveniji vladavine prava ni, je samo vladavina pravih. Poglejte sodstvo. Na odločitve sodišč, še celo ustavnega, lahko vpliva politika, celo ena politična komisarka iz Bruslja, govorim o Veri Jourovi. Poglejte dvojne standarde, ki jih opažamo. In nenazadnje, poglejte, koliko tožb Slovenija izgubi na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodniki se udeležujejo političnih dogodkov in se družijo s koruptivnimi politiki, to pove vse. Razočarana sem.

Kateri so ključni ukrepi, ki jih EU mora sprejeti, da bi ostala konkurenčna na globalni ravni, še posebej v odnosu do ZDA in Kitajske?

Zelo pomembno je, da evropsko gospodarstvo ne dušimo z novimi pravili, omejitvami in prepovedmi. Če ukrepov zelenega prehoda ne bomo ponovno premislili in jih podprli s študijami izvedljivosti, bomo številna podjetja, še posebej srednja in mala, ki so hrbtenica našega gospodarstva, dodatno obremenili in jih žal tudi uničili. V to kategorijo na primer sodijo ukrepi kot je energetska sanacija stavb, pa tudi zapletena birokracija, ki jo je čedalje več. Potrebujemo tudi nove spodbude za razvoj in inovacije, to bo samodejno dvignilo našo konkurenčnost. Pomembno je, da naša podjetja podpiramo, ne omejujemo. Podjetja na Kitajskem in v ZDA imajo v zvezi z varovanjem okolja precej bolj proste roke, kot v Evropi.

Zdi se, da Kitajska z velikimi koraki prodira v Evropo, posebej na področju avtomobilske industrije. Se vam zdi, da to ogroža evropsko gospodarstvo ali ga dopolnjuje?

Kitajsko moramo upoštevati kot izziv, a tudi kot nevarnost. Spoznali smo, da smo preveč odvisni od kritičnih surovin, ki so v njeni lasti. Velik problem je tudi to, da je veliko kitajske industrije subvencionirane, zato so lahko na evropskem trgu pojavijo kot nelojalna konkurenca. Zanje ne veljajo evropska pravila. Predvsem moramo sodelovati, to je pomembno, izključevanje ni prineslo nič dobrega, lahko bi postali enakovreden partner.

V zadnjem letu smo bili priča zelo intenzivnim protestom kmetov po Evropi. Kaj je šlo v preteklosti narobe, da se danes kmetje počutijo ogroženi?

Veliko stvari je šlo narobe. In zadnja glasovanja v Evropskem parlamentu, pa tudi v Svetu, so sodu izbila dno. Vsi smo lahko spremljali proteste v Bruslju in tudi v drugih evropskih državah. Ne samo gospodarstvo, tudi kmetje se namreč dušijo v birokraciji.

Slovenija je v primerjavo z drugimi evropskimi državami majhna. Hkrati pa imamo zelo občutljivo okolje, ki ga Evropa želi še dodatno zaščititi. Pred kratkim je bila v Parlamentu zelo vroča razprava o novi zakonodaji o pesticidih, ki bi marsikateremu slovenskemu, pa tudi evropskemu kmetu močno otežila delo. Zakonodaja je hvala bogu padla, če ne bi, bi se samooskrba s hrano v EU zmanjšala za 30 %. Si to predstavljate? Nismo že dovolj odvisni od drugih?

Prav proti koncu mandata smo v Evropskem parlamentu sprejeli tudi zakonodajo, ki bo razbremenila kmete. Kljub temu, da stalno ponavljata floskule o samooskrbi, imamo dva slovenska evroposlanca, ki je nista podprla, Brglez in Nemec. Čudim se tistim, ki to še vedno podpirajo.

Kaj je potrebno za prihodnje spremeniti na področju kmetijstva?

Ukrepi morajo biti razumni. Moramo varovati okolje, ne smemo pa biti samomorilski. V tej globalni bitki, enkrat za energijo, drugič za medicinsko opremo, si ne smemo privoščiti, da ne bi imeli dovolj hrane. To moramo imeti vsi v mislih.

Kako pomembno je po vašem mnenju da mladi aktivno sodelujejo v političnih procesih, zlasti na evropski ravni, in kako bi jih spodbudili k večjemu sodelovanju?

Zelo je pomembno, saj odločajo o svoji prihodnosti. Kljub temu, da so sedaj mladi, se leta hitro obrnejo. Najbrž se zdaj nihče ne vpraša, kdo bo delal za njihovo pokojnino in kdo bo skrbel zanje, ko bodo ostareli. A že prehod v srednja leta pomeni trden pristanek na realna tla. Zato je tako pomembno, da tudi oni odločajo. Zelo pomembna je tu vloga njihove družine. A hkrati je v časih viralnih trendov pomembno, da znajo razmišljati s svojo glavo.

Kako pomembno je vprašanje demografije? Če se vam zdi slabo, kaj bi morali storiti za izboljšanje stanja?

Danes je Evropejcev približno 6 odstotka svetovnega prebivalstva. In trend žal gre v smeri, da nas bo leta 2050, ki je že skoraj za vogalom, le še 4 odstotke. Koliko od teh bo še Evropejcev, se bo ohranila naša kultura, naš način življenja, naš socialni model, vse to je odvisno od tega, kakšne ukrepe bomo sprejemali.

V Evropi imamo demografsko zimo, vezano na zgornje vprašanje, kdo bo skrbel za nas, ko bomo ostareli in obnemogli, v katerem jeziku bodo govorili, bomo sploh imeli še koga, ki bo to želel delati? Že danes imamo veliko domov za starejše, ki niso zapolnjeni, saj ni kadra za oskrbo.

Verjamem, da smo ob mnogih krizah, ki smo jim bili priča v zadnjih 10 letih, sploh v zadnjih 5, ko so še bolj pogoste, problem demografije potiskali nekoliko vstran. A s tem ga nismo rešili. Imamo celo komisarko za demografijo, a večjih sprememb ni. Očitno situacija še ni tako pereča. Ali pa, tega se najbolj bojim, so velike države že poskrbele zase, mi pa se bomo morali znajti sami. 

Kaj so trenutno največji varnostni izzivi Evropske skupnosti?

Da imamo na ozemlju Evrope vojno in da imamo agresorja, Rusijo, ki si z vsemi sredstvi prizadeva ošibiti našo demokracijo. Poleg tega je ogrožena naša kibernetska varnost, samo poglejte, koliko je bilo v zadnjih letih hekerskih napadov. Rusija ima aktivno vohunsko mrežo, ki v EU širi dezinformacije in poleg vojne, ki divja v Ukrajini, je to zelo nevarno. Seveda ne smemo pozabiti na bližnji vzhod, kjer tudi na en način divja boj za Evropo.

Kako omenjene varnostne izzive učinkovito nagovoriti?

Bolj bi morali biti enotni, ne bi smeli igrati s figo v žepu. Poslušamo politike, ki pravijo, naj ne pošiljamo več orožja v Ukrajino. Seveda, oni želijo, da se Ukrajina preda, da obnovijo svojo trgovino s Putinom. Ko smo sprejemali sankcije proti Rusiji je bilo tudi podobno. Veste, da smo trgovino z diamanti prepovedali šele v enem od zadnjih paketov sankcij? Neverjetno.

Kako ocenjujete trenutno politično klimo v Sloveniji in kakšen vpliv ima ta na vaše delovanje v politiki?

Zelo slabo. Vladajoča garnitura je dosegla enačenje vseh, vsi se zdijo isti, politika se tako za poštene posameznike zdi zadnja izbira. Odvračajo pozornost, s kaosom so dosegli to, da ljudi nič več ne zanima. Politika je postala privlačna le še za nepoštene posameznike, ki se želijo preko vplivnosti tudi okoristiti.

Slovenija se sooča z nekaterimi gospodarskimi izzivi, vključno s pomanjkanjem delovne sile. Kaj moramo storiti?

Iskati jo moramo v tujini. Predvsem v državah, ki imajo enak kulturni sistem, vrednote, kot mi. A predsedniku vlade so bolj pomembni prosti vikendi in instagram.

V luči nedavnih geopolitičnih napetosti v Evropi, kakšno vlogo bi morala po vašem mnenju igrati Slovenija v mednarodni skupnosti?

Vlogo mediatorja. Kot nestalna članica varnostnega sveta bi morali biti vodilini pri prepričevanju k mirovnim pogovorom, morali bi se angažirati, zaupana nam je bila pomembna vloga. To, da se postavljamo na eno stran, ni dobro.

Kakšne so vaše prioritete v zvezi z izobraževanjem? Kako vidite vpeljevanje hrvaščine ali albanščine v komunikacijo s starši po šolah? 

Nedopustno. Želijo nas izbrisati. Tega ne smemo dopustiti.

Kako nameravate vključiti vprašanje demografskih sprememb, zlasti nizke rodnosti in staranja prebivalstva, v svoje politično delovanje?

V tem mandatu sem bila predsedujoča skupini za demografijo v Evropskem parlamentu. Mislim, da je del rešitve v ustrezni družinski politiki, v ozaveščanju o tem, da brez družin in novih rojstev ne bo nič. Danes postaja moderno, da se pari za otroke odločajo pozno, ali pa sploh ne. Ne zavedajo se, kako težke odločitve so to. Na nek način smo za to krivi tudi mi, starši, ki smo jih učili pomembnosti izobrazbe in kariere. Družina pride kasneje. Mladim moramo predstaviti pomembnost in lepoto družine, družinskega življenja. Družina je najpomembnejša bit naše družbe, brez družin ne bo naše prihodnosti. Seveda pa se danes odpira tudi vprašanje, kaj družina sploh je?

Digitalizacija je ključna za prihodnost Slovenije. Kako bi vi spodbujali digitalno preobrazbo v državi?

Ne bi odkrivala tople vode, to je prva stvar. Veliko dobrih in preverjenih rešitev na tem področju že obstaja, potrebno jih je le najti in implementirati. Ne le zapakirati v skladišče in pozabiti na njih.

V zadnjem času so se pojavila vprašanja o medijski svobodi in pluralnosti v Sloveniji. Kakšno je vaše stališče do teh vprašanj in kako bi jih rešili?

EU je Akt o medijih in zaščiti novinarjev sprejela zaradi smrti novinarjev na Malti in Slovaškem. Slovenija je v to zgodbo vključena zaradi politične potrebe slovenske levice. Menim, da je potrebno zagotoviti preglednost lastništva medijev, njihovo pluralnost in neodvisnost. Tega v Sloveniji ni. Akt o svobodi medijev kot nedopustno opredeljuje natančno to, kar je Golobova vlada naredila na javni radio televiziji.  

Če bi bili imenovani za komisarja in bi lahko prosto izbrali področje, katero bi izbrali in zakaj? 

Najbrž socialo ali demografijo, s tem se ukvarjam že vso svojo kariero, tako strokovno kot politično.