Iran je pripravljen razpravljati o odpovedi jedrskemu orožju, če bi Združene države v zameno odpravile gospodarske sankcije, je v zadnjih izjavah poudaril iranski zunanji minister. Sporočilo prihaja v času posrednih diplomatskih stikov med Teheranom in Washingtonom ter ob hkratnem zaostrovanju odnosov med Iranom in Evropsko unijo.
Po navedbah iranskih oblasti neposrednih pogajanj z ZDA za zdaj ni, komunikacija pa poteka prek držav v regiji. Te delujejo kot posredniki pri izmenjavi sporočil in oblikovanju morebitnega pogajalskega okvira, podrobnosti o vsebini pa uradno niso bile razkrite.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je potrdil, da je bilo v zadnjem obdobju obravnavanih več tem, povezanih z diplomatskim procesom. Po njegovih besedah se trenutno usklajujejo metode in okvir nadaljnjih korakov, pri čemer si Teheran želi, da bi bil postopek zaključen v prihodnjih dneh. O konkretnih zavezah ali časovnici pa ni govoril.
Na drugi strani je ameriški predsednik Donald Trump v izjavah poudaril okrepljeno vojaško prisotnost ZDA v bližini Irana. Dejal je, da je bila v regijo poslana velika pomorska sila, hkrati pa izrazil upanje, da bo kljub zaostreni retoriki mogoče doseči dogovor. Po njegovih navedbah pogovori z iransko stranjo potekajo resno, vendar izključno prek posrednikov, med katerimi je omenil tudi Katar.
Trump se je odzval tudi na opozorila iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, da bi morebitni ameriški napad lahko privedel do obsežnega regionalnega konflikta. Ameriški predsednik je ob tem ponovil, da si želi diplomatske rešitve, a da bodo ZDA v nasprotnem primeru ravnale v skladu s svojimi ocenami razmer.
Pogoji Teherana in vprašanje sankcij
Iranski zunanji minister Abbas Aragči je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je Iran načeloma pripravljen sprejeti zahtevo ZDA po odpovedi jedrskemu orožju. Ob tem je poudaril, da mora biti vsak dogovor povezan z odpravo sankcij, ki po oceni Teherana močno bremenijo iransko gospodarstvo.
Aragči je opozoril tudi na globoko nezaupanje Irana do Združenih držav kot pogajalske partnerice. Po njegovih besedah je bilo to zaupanje v preteklosti resno omajano, zato je treba pred morebitnimi neposrednimi pogovori najprej vzpostaviti osnovo za dialog. Posredne pogovore, ki trenutno potekajo, je označil kot koristne in konstruktivne.
Iranski minister je hkrati posvaril pred posledicami morebitnega neuspeha diplomacije. Po njegovih ocenah bi vojaški spopad pomenil resno grožnjo stabilnosti širše regije, posledice pa bi občutile številne države na Bližnjem vzhodu. Takšna opozorila se v Teheranu pojavljajo v času, ko se krepi tudi pritisk iz Evrope.
Odnosi z EU in dodatni pritiski
Napetosti med Iranom in Evropsko unijo so se zaostrile po odločitvi EU, da iransko revolucionarno gardo uvrsti na seznam terorističnih organizacij. Teheran je na potezo odgovoril z diplomatskim protestom in povabilom veleposlanikov držav članic EU na pogovore. Po navedbah iranskega zunanjega ministrstva Iran razmišlja o recipročnih ukrepih, odločitev o tem pa naj bi bila sprejeta v kratkem.
Iranske oblasti so že napovedale, da so nekatere vojaške strukture držav članic EU uvrstile na lasten seznam terorističnih organizacij. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem EU obtožil, da pri svojih odločitvah sledi interesom Združenih držav.
Vzporedno z diplomatskimi napetostmi so ZDA v regijo že poslale dodatne vojaške enote, vključno z letalonosilko USS Abraham Lincoln in rušilci z vodenimi raketami. Odprto ostaja vprašanje, ali bi Washington v primeru neuspeha pogajanj posegel po vojaških sredstvih. Po ocenah analitičnih krogov, na katere se sklicuje tudi Deutsche Welle, ameriška administracija išče ravnotežje med pritiskom na iransko vodstvo in izogibanjem odprtemu vojaškemu spopadu v regiji.
